zamuda dolžnika pri izpolnitvi obveznosti
Sentenca
Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni svoje obveznosti v roku, ki je bil za izpolnitev določen (299. člen OZ). Če rok za izpolnitev ni vnaprej določen, nastopi zamuda šele takrat, ko upnik od dolžnika zahteva izpolnitev z opominom, začetkom postopka ali drugim ustreznim dejanjem. V primeru zamude se pravice strank glede obrestovanja in sankcij presojajo po zakonskih določbah, razen če je med strankama izrecno dogovorjena drugačna pogodbena ureditev za primer neizpolnitve.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razsodilo, da v primeru nesoglasja glede višine dolgovanega zneska iz zdravstvene blagajne rok za plačilo ni določen vnaprej, zato zamudne obresti ne tečejo pred formalnim pozivom k izpolnitvi.
VSRS Sodba III Ips 16/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vključitev pogodbenih obresti v anuitete velja le ob rednem izpolnjevanju obveznosti, za primer zamude pa brez izrecnega dogovora veljajo zakonske določbe o zamudnih obrestih.
VSL Sodba I Cp 896/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka ni mogla biti v zamudi pred potekom 14-dnevnega roka od prejema tožnikovega obrazloženega zahtevka za plačilo odškodnine.
VSL sklep II Cp 2640/2012 — Višje sodišče v Ljubljani