zamudne obresti
Sentenca
Zamudne obresti so civilna sankcija za zamudo dolžnika pri izpolnitvi denarne obveznosti (378. člen OZ). Dolžnik jih je dolžan plačati poleg glavnice, če z izpolnitvijo zamuja, pri čemer njihova višina in tek sledita zakonskim določbam, razen če poseben zakon ne določa drugače. Za razliko od pogodbenih obresti, ki so dogovorjene za čas do zapadlosti, zamudne obresti nastanejo kot posledica kršitve zaveze o pravočasnem plačilu.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o zavarovalništvu (ZZavar)
- Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
- Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1)
- Zakon o notariatu (ZN)
- Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO)
- Zakon o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da zamudne obresti pričnejo teči naslednji dan po zapadlosti celotne terjatve, ki je bila posledica kršitve plačilnega načrta.
VSK Sklep II Ip 64/2025 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za zamudne obresti za obdobje pred trenutkom, ko je dolžnik dejansko prišel v zamudo na podlagi upnikovega poziva.
VSL Sodba I Cpg 112/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zamudne obresti niso mogle pričeti teči pred potekom 30-dnevnega roka, ki je bil dogovorjen v pogodbi, kljub navedbi krajšega roka na računih.
VSL Sodba I Cpg 509/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo zamudne obresti na podlagi neprerekanih trditev tožeče stranke o datumu zapadlosti obračunskega računa.
VSL Sodba in sklep I Cpg 23/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pripravljenost upnika na sporazumno rešitev spora ne vpliva na dolžnikovo obveznost plačila zamudnih obresti, ki izvirajo iz same zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti.
VSL Sodba I Cpg 702/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilno uporabilo pravilo o teku zamudnih obresti od naslednjega dne po zapadlosti posameznega obroka.
VSL Sodba I Cp 15/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za odškodnino zaradi nezmožnosti razpolaganja z denarjem v času varščine je neutemeljen, ker tožnik ni utemeljil zahtevka na zamudi dolžnika pri vračilu varščine.
VSRS Sodba II Ips 327/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da izvršilni naslov ne more služiti kot podlaga za ponovni tek zamudnih obresti pri terjatvah, ki so že zastarale ali so bile predmet predhodne pravnomočne ugotovitve.
VSL sodba II Cp 410/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo obrestni zahtevek za obdobje pred vložitvijo tožbe, ker je ugotovilo, da dolžnik v tem času še ni bil v zamudi z izpolnitvijo obveznosti.
VSL sodba I Cpg 1272/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je v pritožbi neuspešno zatrjevala obstoj dogovora o odpustu obresti, pri čemer sodišče poudarja, da je dokazno breme za takšen dogovor na strani dolžnika.
VSL sodba I Cpg 480/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka ni upravičena do zamudnih obresti, ker je bila obveznost tožene stranke po svoji naravi nedenarna.
VSL sodba in sklep I Cpg 452/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti ni mogoče enačiti z odškodninskim zahtevkom zaradi nepravilnega dela države, saj temeljita na različnih pravnih podlagah.
VSL sodba II Cp 1876/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je bila višina zamudnih obresti določena s pogodbo, ne pomeni, da gre za pogodbene obresti, ki bi bile podvržene omejitvam iz 399. člena ZOR.
Sodba III Ips 49/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila tožencu naložena plačilna obveznost zamudnih obresti po pogodbeni obrestni meri, ki je presegala zakonsko predpisano, brez izrecnega dogovora strank o višini zamudnih obresti.
Sklep II Ips 320/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru prilagodilo začetek teka zamudnih obresti glede na takrat veljavno zakonodajo in metodologijo obrestovanja.
VSK sodba I Cp 1141/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo prehod med konformnim in linearnim načinom obračunavanja zamudnih obresti, ki ga je narekovala sprememba zakonodaje z dnem 28. 6. 2003.
VSL sklep III Cp 5026/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je dokazno breme za obstoj morebitnega dogovora o izključitvi zakonskih zamudnih obresti na strani dolžnika, ki tak dogovor zatrjuje.
VSK sodba I Cpg 284/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da ZOR ne vsebuje določbe, po kateri bi obresti prenehale teči, ko vsota zapadlih, a neplačanih obresti doseže glavnico.
VSL sodba I Cp 3324/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo prisojo zamudnih obresti od dneva dolžnikove zamude, pri čemer je upoštevalo prehodno ureditev med starim režimom z valorizacijsko komponento in novim režimom po OZ in ZPOMZO-A.
VSL sodba I Cpg 212/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče presodilo, da dogovorjena 18-odstotna letna obrestna mera ni bila oderuška.
VSK sodba I Cp 432/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo prehodni režim obračunavanja obresti ob spremembi zakonodaje, ki je ukinila temeljno obrestno mero.
VSK sodba I Cp 1194/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo dopustnost uporabe konformne metode izračuna zamudnih obresti, ki vsebujejo revalorizacijsko komponento, v luči predpisov Banke Slovenije, izdanih na podlagi ZPOMZO.
VSK sodba I Cpg 92/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnik je neuspešno poskušal uveljavljati zamudne obresti namesto odškodnine za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi krivdnega ravnanja tožene stranke pri odločanju o priznanju pravice do invalidske pokojnine.
Sodba VIII Ips 96/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri presoji ustavnosti višine zamudnih obrestnih mer v preteklih obdobjih ne gre za pravno vprašanje, temveč za vprašanje primernosti, za kar Ustavno sodišče ni pristojno.
U-I-73/99 — US RS
-
V zadevi je bilo zavrnjeno tožnikovo zavzemanje za priznanje gospodarskih zamudnih obresti za obdobje pred 7. 10. 1989, saj za to ni bilo ustrezne pravne podlage.
VDS sodba Pdp 1818/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru od avansa ni mogoče zahtevati zamudnih obresti, ker dela, za katera je bilo predplačilo dano, še niso bila opravljena.
VSL sodba I Cpg 1311/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik ne more uspešno ugovarjati zoper obveznost plačila zamudnih obresti zgolj s sklicevanjem na (ne)izstavitev obračuna obresti v določenem roku.
VSL sodba I Cpg 835/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo obveznost plačila zamudnih obresti zaradi neizpolnjevanja preživninskih obveznosti starša do polnoletnega otroka.
VSL sodba I Cp 909/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je toženec z delnim plačilom računa brez pridržka umaknil ugovor zoper njegovo višino, zato je dolžan plačati zakonite zamudne obresti od celotnega zneska od zapadlosti dalje.
VSL sodba II Cp 1892/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnik je višino zamudnih obresti izpodbijal le pavšalno, brez navedbe konkretnih napak v matematičnem izračunu ali kršitev materialnega prava pri določitvi obrestne mere.
VSL sodba in sklep I Cpg 333/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da RTV naročnina predstavlja denarno terjatev, pri kateri zamudne obresti tečejo od dneva zapadlosti posameznega mesečnega obroka.
VSL sodba II Cp 277/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi morale biti zamudne obresti v prodajni pogodbi posebej dogovorjene, saj gre za zakonsko posledico zamude pri plačilu denarne obveznosti.
VSM sklep Cpg 596/97 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da določitev zamudnih obresti od zapadlih preživninskih obrokov ne predstavlja nedopustne dvakratne valorizacije terjatve.
Sodba II Ips 188/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je za veljavnost dogovora o višjih obrestnih merah treba upoštevati tudi določbe posebne zakonodaje o predpisani obrestni meri zamudnih obresti.
VSM sodba Cpg 455/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožena stranka je poskušala svojo obveznost plačila zamudnih obresti poravnati z blagom, česar upnik ni sprejel, sodišče pa je takšen način poravnave zavrnilo kot pravno neveljaven.
VSM sodba Cpg 229/94 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo pogodbeno dogovorjenih zamudnih obresti, ki so presegale zakonsko določeno višino, ker pogodba o poslovnem sodelovanju ni izpolnjevala pogojev za izjemo pri kreditnih poslih.
VSM sodba Cpg 215/93 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je šlo za pogodbo o asignaciji, pri kateri je bila obveznost tožene stranke storitvene narave (organizacija poravnave dolga), zato naložitev zamudnih obresti ni bila pravno utemeljena.
Sodba III Ips 68/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri obračunu zamudnih obresti pravilno uporabilo računalniški program za izračun, potem ko je ugotovilo, da so osnovni parametri (zneski, datumi zapadlosti in plačil) med strankama nesporni.
VSL sodba Cpg 506/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zavarovanje plačila z menico, ki zapade v plačilo v daljšem roku, ne vpliva na pravico upnika do zahtevka za zamudne obresti iz naslova zamude pri plačilu temeljnega računa.
VSL sodba Cpg 327/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je veljaven sporazum strank, s katerim sta se dogovorili, da si iz medsebojnega poslovanja ne bosta zaračunavali zamudnih obresti.
VSK sklep Cpg 183/93 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da se dogovorjena obrestna mera za primer odloga plačila ne more avtomatično uporabiti kot zamudna obrestna mera, če dolžnik ni izpolnil pogojev za uveljavitev odloga (zavarovanje plačila).
VSL sodba Cpg 231/93 — Višje sodišče v Ljubljani