zaobid zakona v davčnem pravu
Sentenca
Zaobid zakona v davčnem pravu pomeni uporabo pravnih oblik, ki so sicer formalno veljavne, vendar se z njimi doseže davčna ugodnost, ki je v nasprotju z namenom in ciljem davčnega zakona. Davčni organ mora pri presoji zaobida zakona dokazati, da je bila primarna motivacija za izbiro pravne oblike izogibanje davčni obveznosti. Institut zaobida zakona se vsebinsko razlikuje od navideznega pravnega posla, zato mora biti odločba davčnega organa v tem delu obrazložena in preizkusljiva (74. člen ZDavP-2).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je izpostavilo, da davčni organ ne more hkrati utemeljiti odločitve na navideznem poslu in zaobidu zakona brez jasne razmejitve in ustrezne obrazložitve.
UPRS Sodba I U 576/2019-21 — Upravno sodišče