zapustitev poškodovanca v prometni nesreči
Sentenca
Kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči stori voznik, ki pusti brez pomoči osebo, ki je bila v nesreči poškodovana s tem prevoznim sredstvom ali zaradi njega. Za obstoj temeljne oblike kaznivega dejanja zadošča, da je poškodovanec utrpel telesno poškodbo, pri čemer se sled poškodbe pravno opredeli kot prizadetost telesne celovitosti. Kvalificirana oblika kaznivega dejanja je podana, kadar ima opustitev nudenja pomoči za posledico hudo telesno poškodbo ali smrt poškodovane osebe.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da krivda za povzročitev prometne nesreče ni element kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca, zato je obsojenec lahko odgovoren za zapustitev poškodovanca tudi v primeru, ko je bil oproščen obtožbe za povzročitev prometne nesreče.
Sodba I Ips 111/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker ni bilo dokazano, da bi se kot voznik zavedal, da je zaradi njegove vožnje prišlo do poškodbe druge osebe.
VSL sodba I Kp 1137/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je nastanek lahke telesne poškodbe nujen objektivni pogoj za obstoj kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca brez pomoči.
Sodba I Ips 314/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj udarec v telo ne predstavlja telesne poškodbe, če kot posledica udarca ni nastala konkretna telesna poškodba.
VSK sodba Kp 482/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Obsojenca dolžnosti pomoči ne odvezuje dejstvo, da so se na kraju nesreče že nahajale druge osebe.
Sodba I Ips 181/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je za obstoj kaznivega dejanja po 1. odstavku 329. člena KZ dovolj, da je poškodovanec vsaj lahko telesno poškodovan, pri čemer se sled poškodbe razlaga kot prizadetost telesne celovitosti.
Sodba I Ips 171/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je voznik dolžan nuditi pomoč tudi v primeru, ko je zaznal zgolj kontakt vozila (zadetje z ogledalom) in premik ogledala, ne pa nujno samega padca oškodovanca.
VSC sodba Kp 440/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrglo obtožni predlog, ker opis dejanja ni vseboval elementa telesne poškodbe, temveč zgolj sled poškodbe, kar ne zadostuje za obstoj kaznivega dejanja po 329. členu KZ.
VSL sklep I Kp 47/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da v konkretnem primeru ni bila izkazana lahka telesna poškodba oškodovanke, zato dejanje ni bilo kaznivo.
VSL sodba I Kp 1025/99 — Višje sodišče v Ljubljani