zaslišanje obdolženca
Sentenca
Na glavni obravnavi se zaslišanje obdolženca začne z njegovim zagovorom, šele nato pa mu vprašanja postavljajo tožilec in zagovornik (2. odstavek 324. člena ZKP). Predsednik senata ne sme s predočanjem listin ali aktivnim spraševanjem v fazi zagovora prevzeti vloge tožilca, saj s tem krši procesna pravila o vrstnem redu in načinu zaslišanja, ki zagotavljajo nepristranskost sodišča.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je podatke o premoženjskem stanju, pridobljene ob prvem zaslišanju, zakonito uporabilo pri obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora.
Sodba I Ips 311/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo postopek, ker je razpravljajoča sodnica s predočanjem listin med obsojenčevim zagovorom vsebinsko prevzela vlogo tožilca pri postavljanju vprašanj.
Sodba I Ips 271/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru nevročitev zahteve za preiskavo pred zaslišanjem, zaradi privedbe s strani organov pregona, ni povzročila nezakonitosti sklepa o preiskavi, saj je bil obdolženec pravilno poučen o svojih pravicah.
Sodba I Ips 182/96 — Vrhovno sodišče