zaslišanje strank kot dokaz
Sentenca
Zaslišanje pravdnih strank je subsidiarno dokazno sredstvo, ki ga sodišče izvede, kadar je za ugotovitev pravno odločilnih dejstev nujno potrebno neposredno izpovedovanje strank. Če sodišče oceni, da je zaslišanje potrebno, mora praviloma zaslišati obe stranki, da zagotovi načelo kontradiktornosti in celovito ugotovitev dejanskega stanja. Od opustitve zaslišanja ene od strank zaradi njenih domnevnih umskih motenj lahko sodišče odstopi le, če je na podlagi strokovne ocene prepričano, da stranka objektivno ni zmožna podati verodostojnih podatkov o spornih dejstvih.
Iz posameznih sodb
-
Neupravičena opustitev zaslišanja stranke, ki je predlagala svojo izpoved o odločilnih dejstvih, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi nedopustne vnaprejšnje dokazne ocene.
VDSS sklep Pdp 900/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je napačno opustilo zaslišanje stranke zgolj na podlagi ugotovitve o njenih umskih motnjah, ne da bi preverilo njeno dejansko zmožnost podajanja izpovedbe o spornih dejstvih.
VSL sklep I Cp 1241/93 — Višje sodišče v Ljubljani