zaslišanje stranke kot dokazno sredstvo
Sentenca
Zaslišanje stranke je subsidiarno dokazno sredstvo, ki ga sodišče izvede, kadar po izvedbi vseh drugih dokazov še vedno obstajajo nasprotujoča si dejstva ali nejasnosti glede pravno odločilnih okoliščin. Če stranka, ki je bila pravilno vabljena na glavno obravnavo, brez opravičenega razloga izostane ali se zaslišanju izogne, lahko sodišče postopek zaključi in odloči brez njenega zaslišanja, ne da bi s tem kršilo pravico do izjave ali pravico do sodnega varstva (304. člen ZPP).
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o zadrugah (ZZad)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o menici (ZM)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v postopku mednarodne zaščite pravilno opustilo zaslišanje tožnika, ker se ta brez opravičila ni odzval vabilu na narok za glavno obravnavo.
VSRS Sodba I Up 174/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora organ opraviti celovito presojo izjave zavezanca v luči vseh zbranih dokazov, namesto da zgolj formalistično sledi navodilom za izpolnjevanje obrazcev.
UPRS Sodba II U 114/2023- — Upravno sodišče
-
Sodišče je priznalo dokazno vrednost zaslišanju tožnika za potrditev obstoja ustnega dogovora o višini plače, kljub nasprotnim pritožbenim navedbam o pomožni naravi tega dokaza.
VDSS Sodba Pdp 212/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je utemeljeno zaslišalo le nasprotno stranko, ker se zakoniti zastopnik tožeče stranke ni odzval vabilu, čeprav je imel dovolj časa za zagotovitev novega pravnega zastopanja po sporazumni prekinitvi prejšnjega pooblastilnega razmerja.
VSL Sodba I Cpg 612/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni kršilo načela kontradiktornosti, ker dokaznega predloga za zaslišanje ni zavrnilo, temveč ga ni moglo izvesti zaradi neopravičenega izostanka zakonitega zastopnika tožene stranke z naroka.
VSC Sodba I Cpg 120/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo razliko med dokaznim zaslišanjem in trditveno podlago, ko je pritožnik neuspešno uveljavljal pravico do ugovora na izpovedbo direktorice nasprotne stranke.
VSL Sodba I Cp 1166/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da organ ni kršil pravil postopka, ker ni izvedel zaslišanja tožnice, saj ta ni predlagala drugih dokazov, ki bi njene navedbe podprli.
UPRS Sodba I U 1229/2018-11 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pravilno opustilo zaslišanje zakonite zastopnice tožene stranke, ker se ta kljub pravilnemu osebnemu vabilu na narok ni odzvala.
VSL Sodba II Cpg 820/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi spolnih zlorab utemeljilo na podlagi izvedenskega mnenja, čeprav tožnica ni bila zaslišana, ker se zaslišanju ni želela odzvati.
VSL sodba II Cp 1920/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zaslišanje toženke, ker ni konkretizirala dejstev o plačilu obveznosti, ki jih je zatrjevala, in je imela možnost svoja stališča predstaviti v pripravljalnih vlogah.
VSL sodba II Cp 593/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot nedopustno ocenilo poskus dokazovanja bančnega nakazila zgolj z zaslišanjem direktorja, namesto z ustreznimi bančnimi izpiski.
VSL sodba I Cpg 186/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 213. člen -
Sodišče je razveljavilo odločitev, ker je neutemeljeno zavrnilo zaslišanje mladoletnega otroka, ki je bil neposredno navzoč pri dogodku, zaradi katerega se uveljavlja odškodninska odgovornost.
Sodba in sklep II Ips 435/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je upravičeno opustilo zaslišanje tožene stranke zaradi njenega neznanega prebivališča, kar je v skladu z določbo 258. člena ZPP.
VSL sodba I Cp 4045/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je utemeljeno zaključilo obravnavo brez zaslišanja revidentke, ker ta kljub pozivu ni opravičila svojega izostanka z obravnave, predloženo zdravniško potrdilo pa ni izkazovalo nezmožnosti za udeležbo na konkretni obravnavi.
Sodba VIII Ips 52/2000 — Vrhovno sodišče