zaslišanje stranke v pravdnem postopku
Sentenca
Zaslišanje stranke je dokazno sredstvo, ki ga sodišče izvede po prosti presoji, če stranka vabi na zaslišanje sledi. Če stranka izostanka z naroka ne opraviči z zadostnimi dokazi, sodišče ni dolžno izvesti dokaza z njenim zaslišanjem. Sodišče pri presoji pomena izostanka upošteva vse okoliščine primera, pri čemer zoper stranko, ki se vabilu ne odzove, ni mogoče uporabiti prisilnih ukrepov.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD)
- Obligacijski zakonik (OZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je štelo za procesno pravilno ravnanje, da je stranki pozvalo na zaslišanje, njun neopravičen izostanek pa je ovrednotilo v okviru proste dokazne ocene.
VSL Sodba IV Cp 1860/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni izvedlo zaslišanja, ker stranka izostanka z naroka ni ustrezno opravičila.
VSL Sodba II Cp 1895/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bilo zaslišanje prokurista kot stranke postopkovna kršitev, ki pa v konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost sodbe.
VSL sodba I Cp 525/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je bila 15-letna tožnica sposobna razumeti pomen svojih dejanj, zato bi jo bilo treba zaslišati glede njenih duševnih bolečin zaradi izgube starša, namesto da se zanaša zgolj na izpovedbo njene matere.
VSM sklep I Cp 44/2003 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru sodišče ni bilo dolžno zaslišati tožnic, ker nista navedli dejstev, ki bi utemeljevala trditev o zmoti pri sklenitvi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja.
VDS sodba in sklep Pdp 1725/98 — Višje delovno in socialno sodišče