zastaranje izvršitve stranske denarne kazni
Sentenca
Izvršitev denarne kazni, izrečene kot stranska kazen, zastara v štirih letih od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila ta kazen določena (93. člen KZ-1). Zastaranje izvršitve stranske denarne kazni je samostojen institut, ki ga je treba razlikovati od zastaranja izvršitve glavne denarne kazni ali načina njene nadomestitve z zaporom v primeru neizterljivosti. Po nastopu zastaranja izvršitev stranske kazni ni več dopustna, zato sodišče ne more več odrediti njene nadomestitve z zaporno kaznijo.
Iz posameznih sodb
-
Zastaranje ne teče v obdobju, ko je obsojencu dovoljeno obročno plačevanje, saj v tem času ni mogoče začeti prisilne izterjave.
VSL Sodba II Kp 16803/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določila o nadomestitvi denarne kazni z zaporom (87. člen KZ-1), namesto da bi upoštevalo nastop zastaranja izvršitve stranske denarne kazni po 93. členu KZ-1.
VSM Sodba IV Kp 9944/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da obročno plačevanje denarne kazni predstavlja zakonski razlog za mirovanje teka zastaralnega roka za izvršitev kazni.
VSRS Sodba I Ips 41963/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji uporabilo načelo milejšega zakona za storilca, saj je bil KZ-1 v delu, ki ureja zastaranje izvršitve stranske denarne kazni, za obsojenca ugodnejši od prejšnje ureditve.
VSL sklep IV Kp 7576/2010 — Višje sodišče v Ljubljani