zastaranje judikatnih terjatev
Sentenca
Terjatve, ki so bile pravnomočno ugotovljene s sodno odločbo ali sodno poravnavo, zastarajo v desetletnem zastaralnem roku, ne glede na to, da bi za posamezno terjatev sicer veljal krajši zastaralni rok (356. člen OZ). Vendar pa za občasne terjatve, ki izvirajo iz takšnih odločb ali poravnav in zapadejo v bodoče, velja splošni zastaralni rok za občasne dajatve, ki znaša tri leta od zapadlosti vsake posamezne dajatve (347. člen, drugi odstavek 356. člena OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da obresti od glavnice, ki zapadejo po koncu glavne obravnave, ne uživajo desetletnega zastaralnega roka, temveč triletnega.
VSL Sklep I Ip 760/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo med obrestmi, zapadlimi do izdaje izvršilnega naslova (desetletno zastaranje), in obrestmi, ki so nastale po tem datumu (triletno zastaranje).
VSC Sklep I Ip 70/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji zastaranja preživninskih obrokov in zamudnih obresti razlikovalo med terjatvami, ugotovljenimi s pravnomočno odločbo, in tistimi, ki iz takšne odločbe izvirajo in zapadejo v bodoče.
VSM sklep I Ip 239/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je za začetek teka zastaralnega roka pri judikatnih terjatvah ključna izvršljivost sodne odločbe, saj ta upniku šele omogoči realizacijo terjatve v izvršilnem postopku.
Sklep II Ips 70/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je desetletni zastaralni rok uporabilo za terjatev iz naslova neizplačanih plač, ki so bile predmet predhodne pravnomočne sodbe.
VDS sodba Pdp 845/2001 — Višje delovno in socialno sodišče