zastaranje kazenskega pregona pri nadaljevanem kaznivem dejanju
Sentenca
Pri nadaljevanem kaznivem dejanju, ki ga zaznamuje enotna kriminalna dejavnost s ciljno usmerjenim naklepom storilca, teče zastaralni rok za kazenski pregon od dneva, ko je bilo storjeno zadnje dejanje iz sklopa te dejavnosti (90. člen KZ-1). Nadaljevano kaznivo dejanje predstavlja enotno dejavnost, pri kateri posamezna ravnanja niso samostojna kazniva dejanja, temveč deli celote, zato se zastaranje ne presoja za vsako posamezno dejanje posebej, temveč se vezuje na zaključek celotne kriminalne aktivnosti (54. člen KZ-1).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je za uporabo pravila o zastaranju od zadnjega dejanja nujno, da je imel storilec od začetka izoblikovan enoten naklep glede končne prepovedane posledice.
VSRS Sodba I Ips 12522/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pri poslovni goljufiji kot nadaljevanem kaznivem dejanju zastaranje ne računa od zadnjega dejanja v seriji, temveč za vsako dejanje posebej, kljub možnosti seštevanja premoženjske škode za strožjo kvalifikacijo.
VSRS Sodba I Ips 51408/2010-163 — Vrhovno sodišče
-
Stališče je bilo zavzeto v kontekstu kaznivega dejanja goljufije, kjer je sodišče poudarilo, da se zastaranje ne veže na zadnje dejanje v nadaljevanem kaznivem dejanju.
Sodba I Ips 401/2007 — Vrhovno sodišče