zastaranje obveznosti
Sentenca
Zastaranje je pravni institut, s katerim preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti po preteku z zakonom določenega časa, vendar sodišče na zastaranje ne sme paziti po uradni dolžnosti, temveč se mora nanj dolžnik izrecno sklicevati (335. člen OZ). Razlaga določb o zastaranju kot omejitvi pravice do sodnega varstva mora biti restriktivna, da se prepreči neupravičeno širjenje prostora za zastaranje, pri čemer mora biti zagotovljena koherentnost med pravili o izpolnitvi obveznosti in pravili o zastaranju.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da potek zastaralnega roka ne daje dolžniku avtomatične pravice do vrnitve instrumenta zavarovanja, če obveznost sama po sebi še vedno obstoji.
Sodba III Ips 172/99 — Vrhovno sodišče