zastaranje odškodninskega zahtevka
Sentenca
Zastaranje odškodninskega zahtevka predstavlja materialnopravni ugovor, ki ga sodišče preizkusi pred vsebinsko obravnavo utemeljenosti tožbenega zahtevka. Če sodišče ugotovi, da je zahtevek zastaran, postanejo nadaljnje navedbe strank o protipravnosti ravnanja ali utemeljenosti zahtevka pravno nerelevantne, saj terjatev ni več sodno iztožljiva. Sodišče se v takšnem primeru ni dolžno opredeljevati do dokazov o utemeljenosti samega zahtevka (335. člen OZ).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo uporabo daljšega zastaralnega roka, ker tožnika nista prevzela kazenskega pregona po umiku obtožnega predloga, hkrati pa zatrjevano dejanje v času škodnega dogodka še ni bilo uzakonjeno.
VSL Sodba II Cp 1142/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožničin zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, izvirajoč iz dogodka v letu 1994, je bil ob vložitvi tožbe leta 2023 prepozen zaradi nastopa zastaranja.
VDSS Sodba Pdp 568/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 1060. člen ZDR · 105. člen ZDR · 204. člen ZDR-1 · 200. člen ZDR-1 · 200. člen, odstavek 5 ZOR · 371. člen ZOR · 376. člen ZOR · 376. člen, odstavek 3 ZPP · 274. člen ZPP · 325. člen ZTPDR · 80. člen ZTPDR · 80. člen, odstavek 2 ZTPDR · 83. člen ZTPDR · 83. člen, odstavek 1 ZTPDR · 83. člen, odstavek 2 -
Za družinske člane izbrisanih oseb veljajo enaka pravila o zastaranju kot za druge oškodovance po splošnem odškodninskem pravu, tudi če zahtevek temelji na kršitvi ustavnih pravic.
VSRS Sodba II Ips 53/2024 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru ne gre za sukcesivno škodo, saj obseg škode ni bil vnaprej določljiv.
VSL Sodba I Cp 1567/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora oškodovanec pri pridobivanju podatkov za oceno škode ravnati s potrebno skrbnostjo in da se za strokovnjaka šteje vsaka oseba, ki se poklicno ukvarja z dejavnostjo, ne le sodni izvedenec.
VSL Sklep I Cp 1043/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je s tožbo prvotno zahteval odškodnino za nižjo odpravnino, kasneje pa je zahteval povrnitev škode zaradi nezmožnosti uveljavitve pokojnine, kar je sodišče štelo za novo obveznost.
VSL Sodba II Cp 1920/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da povišanje tožbenega zahtevka v okviru iste odškodninske obveznosti ne predstavlja novega zahtevka, ki bi lahko zastaral neodvisno od prvotnega.
VSL Sodba II Cp 710/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo zastaranje odškodninskih zahtevkov v zvezi z izbrisom oseb iz registra stalnega prebivalstva.
-
Sodišče se zaradi nastopa zastaranja ni bilo dolžno opredeliti do tožbenih trditev o utemeljenosti izdaje začasne odredbe in protipravnosti ravnanja sodišč.
VSL sodba II Cp 3163/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri presoji začetka teka zastaranja upoštevalo, da je oškodovanec za določitev višine škode potreboval strokovno oceno vrednosti poškodb na objektih zaradi seizmičnih vplivov.
VSL sodba I Cpg 334/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila rehabilitacija zaključena z opravljeno MR preiskavo, s čimer je bil oškodovanec seznanjen z obsegom škode, kar je sprožilo tek zastaralnega roka.
Sodba VIII Ips 193/2012 — Vrhovno sodišče
-
Zastaralni rok ni začel teči z datumom seznanitve z mnenjem invalidske komisije, temveč šele z vročitvijo dokončne odločbe o priznanju invalidnine.
VDSS sodba in sklep Psp 340/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razmejilo začetek teka zastaralnih rokov glede na vrsto nepremoženjske škode (fizične bolečine, duševne bolečine, skaženost, strah).
VSL sodba in sklep II Cp 224/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pomanjkanje specifične zakonske ureditve odškodninske odgovornosti države za škodo zaradi obveznega cepljenja pred uveljavitvijo ZNB-A ne preprečuje začetka teka zastaralnega roka za tovrstne odškodninske terjatve.
Sodba II Ips 664/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je zastaralni rok za nepremoženjsko škodo zaradi razžalitve časti začel teči s trenutkom škodnega dogodka (pretepa), saj so bili vsi elementi za uveljavljanje zahtevka oškodovancu znani že takrat.
VSL sodba II Cp 3267/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče zastaranje vezalo na trenutek izbrisa iz registra prebivalstva in kasnejšo objavo ustavne odločbe, ki je potrdila nezakonitost izbrisa.
VSC sodba Cp 386/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je za začetek teka zastaralnega roka odločilna objektivizirana presoja skrbnosti oškodovanca, ne pa zgolj njegovo subjektivno dojemanje zaključka zdravljenja.
VSK sodba Cp 1297/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je štelo, da je zahtevek za tujo pomoč zastaral, ker je bila tožba v tem delu vložena več kot tri leta po stabilizaciji zdravstvenega stanja.
VSK sodba in sklep I Cp 440/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je zastaranje začelo teči šele z opravljeno računalniško tomografijo, ki je potrdila diagnozo azbestoze.
VSK sodba I Cp 1440/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovanec ne more odlagati začetka teka zastaralnega roka do trenutka, ko bo v drugem postopku z izvedencem ugotovljena natančna vrednost premoženja, če so bile okoliščine za oceno škode že prej znane.
Sodba II Ips 265/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zastaralni rok ni začel teči ob prvem zdravniškem pregledu, kjer je bila diagnoza le predvidena, temveč šele ob kasnejšem pregledu, ko je bila diagnoza pretresa možganov dokončno potrjena.
VSC sodba Cp 208/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da zgolj radiološki izvid, ki nakaže možnost obstoja azbestoze, ne predstavlja trenutka nastanka škode za začetek teka zastaranja, če bolezen kasneje ni bila potrjena.
VSK sodba I Cp 31/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je štelo, da zastaralni rok za zahtevek iz naslova razvezane izročilne pogodbe ni pričel teči pred pravnomočnostjo sodbe o razvezi te pogodbe.
VSM sodba I Cp 1271/2004 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo, ali naknadne težave tožnika predstavljajo novo škodo ali zgolj pričakovano poslabšanje stanja, ki ga je bilo mogoče predvideti že ob prvotni cenitvi.
VSK sodba I Cp 1252/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo pomen razlikovanja med zaključkom zdravljenja in fazo rehabilitacije (npr. odstranitev medicinskih pripomočkov) pri presoji ugovora zastaranja.
VSK sodba I Cp 577/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da kasnejša odločba upravnega sodišča, ki potrjuje kršitev pravice, ne prestavlja začetka teka zastaralnega roka, saj je oškodovanec za škodo (duševne bolečine) izvedel že ob sami zavrnitvi zahteve.
VSK sodba I Cp 237/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče mora ugotoviti točen trenutek, ko je tožnik pridobil zadostno znanje o svoji škodi, da bi lahko uveljavljal odškodninski zahtevek, saj je to ključno za presojo, ali je tožba vložena v zastaralnem roku.
VSL sklep I Cp 1307/99 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 376. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora biti tožba za plačilo odškodnine iz naslova izpada dohodka vložena pravočasno, saj se z zamudo roka pravica do sodnega varstva terjatve izgubi.
VSL sodba I Cpg 683/99 — Višje sodišče v Ljubljani