zastaranje posojilne pogodbe
Sentenca
Enotna obveznost iz posojilne pogodbe se razdeli na več samostojnih terjatev z ločenimi zastaralnimi roki le, če je takšna volja strank izražena jasno in nedvoumno. V primeru dogovora o vračilu posojila v obrokih zastaralni rok za posamezen obrok teče od njegove zapadlosti, medtem ko za celotno posojilo kot enotno terjatev zastaranje praviloma teče od dospelosti celotnega zneska (371., 372. člen ZOR, 557. člen ZOR). Za ugotovitev narave terjatve je odločilna pogodbena volja strank o tem, ali gre za delno izpolnitev enotne obveznosti ali za samostojne obveznosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo, ali se posojilo, dogovorjeno za vračilo v obrokih, šteje za enotno terjatev ali za niz samostojnih terjatev za potrebe teka zastaralnih rokov.
Sodba II Ips 370/99 — Vrhovno sodišče