zastaranje pravice do izterjave davčnega dolga
Sentenca
Pravica do izterjave davčnega dolga, obresti in stroškov prisilne izterjave zastara v petih letih po poteku leta, v katerem bi bilo treba davek izterjati (96. člen ZDavP). Tek zastaranja se prekine z vsakim uradnim dejanjem davčnega organa, ki je usmerjeno v izterjavo in s katerim je bil dolžnik seznanjen (97. člen ZDavP). V vsakem primeru pa absolutno zastaranje pravice do izterjave nastopi po preteku desetih let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razjasnilo intertemporalno pravilo za uporabo zastaralnih rokov v davčnih zadevah pri prehajanju med različnimi zakonodajnimi ureditvami.
Sklep X Ips 148/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se za presojo zastaranja davčnega dolga uporabljajo določbe ZDavP, tudi če je zastaralni rok začel teči po določbah prej veljavnega ZDoh, saj ta ni vseboval določb o prehodnem režimu, ki bi izključevale uporabo novega zakona.
Sodba X Ips 175/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se določbe ZDavP o zastaranju uporabljajo tudi za primere, kjer je zastaralni rok začel teči po prej veljavnih predpisih, vendar se do uveljavitve ZDavP še ni iztekel.
Sodba I Up 1284/2002 — Vrhovno sodišče