zastaranje pregona za prekršek
Sentenca
Zastaranje pregona za prekršek preneha teči z dnem pravnomočnosti odločbe o prekršku (42. člen ZP-1, 199. člen ZP-1). V primeru razveljavitve pravnomočne odločbe o prekršku z zahtevo za varstvo zakonitosti in vrnitve zadeve v ponovno odločanje, zastaranje pregona ne začne ponovno teči oziroma ne "oživi". Sodišče mora v postopku nove razsoje o prekršku in storilčevi odgovornosti odločiti v razumnem roku, pri čemer se presoja zapletenost zadeve ter ravnanje vseh udeležencev v postopku.
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1H)
- Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)
- Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (Odredba o posebnih ukrepih zarad…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru, ko je bila odločitev razveljavljena le zaradi pomanjkljivih razlogov pri odmeri sankcije, storilec po poteku zastaralnega roka ni bil v negotovosti glede obsodbe, saj je bila ta že pravnomočno potrjena.
VSC Sodba PRp 94/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo navedbo, da za prekrške v cestnem prometu velja 60-dnevni zastaralni rok, in potrdilo, da je bilo procesno dejanje prekrškovnega organa (zahteva za dostavo podatkov o vozniku) opravljeno pravočasno.
VSC Sodba PRp 21/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da zahteva za pridobitev dokazila o kalibraciji merilne naprave predstavlja dejanje, ki meri na pregon, saj je nujno za vsebinsko odločitev o prekršku.
VSC Sodba PRp 103/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji zastaranja pregona za prekršek upoštevalo vpliv zadržanja teka rokov zaradi posebnih ukrepov v času epidemije SARS-CoV-2.
VSC Sodba PRp 198/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da se določba 3. člena ZZUSUDJZ o zadržanju rokov v sodnih zadevah nanaša tako na procesne kot na materialne roke, s čimer je bila zagotovljena pravna podlaga za zadržanje teka zastaralnih rokov v času epidemije COVID-19.
VSRS Sodba IV Ips 27/2020 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da za prekršek po 109.a členu ZJN-2 ni bil določen daljši zastaralni rok, zato je nastopilo absolutno zastaranje po preteku štirih let.
VSL Sodba PRp 127/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZJN-2 · 109.a člen ZJN-2 · 109.a člen, odstavek 1 ZJN-2 · 109.a člen, odstavek 1, točka 4 ZJN-2 · 109.a člen, odstavek 3 ZJN-2 · 109.a člen, odstavek 5 ZJN-2 · 109.a člen, odstavek 5, točka 1 ZP-1 · 136. člen ZP-1 · 136. člen, odstavek 1 ZP-1 · 136. člen, odstavek 1, točka 4 ZP-1 · 159. člen ZP-1 · 17. člen ZP-1 · 17. člen, odstavek 4 ZP-1 · 17. člen, odstavek 5 ZP-1 · 17. člen, odstavek 6 ZP-1 · 42. člen ZP-1 · 42. člen, odstavek 1 ZP-1 · 42. člen, odstavek 2 ZP-1 · 42. člen, odstavek 3 ZP-1 · 42. člen, odstavek 6 -
Sodišče je poudarilo, da se pri presoji zastaranja prekrška ne smejo uporabiti strožji zastaralni roki, ki so bili uvedeni po storitvi dejanja, če bi to pomenilo neugodnejši položaj za storilca.
VSRS Sodba IV Ips 24/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo, da zastaralni rok za prekršek miruje v času, ko je zoper storilca tekel kazenski postopek za isto dejanje, ki je bil kasneje pravnomočno ustavljen.
VSL Sodba PRp 59/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 324. člen KZ-1 · 324. člen, odstavek 1 ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 1 ZP-1 · 106. člen ZP-1 · 106. člen, odstavek 4 ZP-1 · 106. člen, odstavek 4, alinea 3 ZP-1 · 11.a člen ZP-1 · 11.a člen, odstavek 2 ZP-1 · 11.a člen, odstavek 3 ZP-1 · 42. člen ZPrCP · 30. člen ZPrCP · 30. člen, odstavek 20 -
Sodišče je pojasnilo, da dejanja prekrškovnega organa v predhodnem postopku pretrgajo zastaranje tudi v rednem sodnem postopku, saj bi bila drugačna razlaga nelogična glede na zahtevnost obravnavanih zadev.
VSRS Sodba IV Ips 74/2015 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je pregon zastaral, ker so med procesnimi dejanji organov minila več kot dve leti.
VSRS Sodba IV Ips 39/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da v postopku ponovnega odločanja po razveljavitvi pravnomočne sodbe z zahtevo za varstvo zakonitosti zastaralni roki za pregon ne tečejo na novo.
VSRS Sodba IV Ips 81/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo, da se določba 42. člena ZP-1 glede prekrškov, ugotovljenih s tehničnimi sredstvi, ne razširja na področje cestninskih prekrškov (ZJC).
VSK sklep PRp 86/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da so določbe novele ZP-1H glede procesnih rokov procesne narave in se za konkretne primere uporabljajo skladno s prehodnimi določbami zakona.
Sodba IV Ips 137/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da v času prekinitve postopka o prekršku zaradi teka kazenskega postopka za isto dejanje absolutno zastaranje teče nemoteno.
VSC sodba Prp 103/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da zahteva prekrškovnega organa za posredovanje podatkov o vozniku predstavlja procesno dejanje, ki pretrga zastaranje pregona.
VSK sklep PRp 216/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da 30-dnevni rok za seznanitev kršitelja s prekrškom, ugotovljenim s tehničnimi sredstvi, ne pomeni absolutne procesne ovire za začetek postopka v vseh primerih, če so bila opravljena procesna dejanja, ki pretrgajo zastaranje.
VSK sklep PRp 202/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da vsaka nova storitev prekrška povzroči pretrganje teka zastaralnega roka za pregon prekrška, zaradi česar začne zastaranje teči znova.
Sodba IV Ips 54/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo, da se pojem dejanja, ki meri na pregon, ne omejuje zgolj na dejanja zoper končnega kršitelja, temveč vključuje tudi fazo ugotavljanja identitete voznika na podlagi poizvedb pri lastniku vozila.
Sodba IV Ips 91/2013 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za varstvo zakonitosti zavrnjena, ker je bil postopek že ustavljen zaradi nastopa absolutnega zastaranja, s čimer je bila kršitev že odpravljena.
Sodba IV Ips 110/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da procesna dejanja, namenjena zgolj formalnim odločitvam (kot je odstop zadeve ali pridobitev seznama vodenih postopkov), ne pretrgajo teka zastaralnega roka.
Sodba IV Ips 101/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da sklep o krajevni nepristojnosti ali odstop zadeve drugemu sodišču ne predstavlja dejanja, ki pretrga zastaranje pregona.
Sodba IV Ips 51/2012, enako tudi IV Ips 55/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da poizvedba o veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja predstavlja procesno dejanje, ki pretrga zastaranje pregona za prekršek.
Sodba IV Ips 50/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se za pretrganje zastaranja šteje vsako procesno dejanje organa, ki je usmerjeno v izvedbo postopka zoper konkretnega obdolženca za določen prekršek.
Sodba IV Ips 37/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da predodelitev spisa med sodniki ni dejanje, ki bi merilo na pregon storilca, zato ne povzroči pretrganja zastaranja.
Sodba IV Ips 77/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za prekinitev zastaranja v postopku o prekršku ključna odprava sodne odločbe neposredno na naslov storilca, ne pa njena vročitev ali odprava organu, ki je postopek začel.
Sodba IV Ips 98/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za pretrganje zastaranja pregona zadošča izdaja sodbe, medtem ko odprava sodbe na naslov storilca ni pogoj za pretrganje relativnega zastaralnega roka.
Sodba IV Ips 88/2011 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila odločba odpravljena na naslov storilca šele po poteku štiriletnega absolutnega zastaralnega roka, zato je sodišče postopek ustavilo.
Sodba IV Ips 26/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pridobitev seznama vodenih postopkov o prekršku zoper obdolženca predstavlja procesno dejanje, ki meri na pregon storilca in posledično pretrga tek zastaralnega roka.
Sodba IV Ips 16/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se poziv prekrškovnega organa k dopolnitvi vloge v postopku z zahtevo za sodno varstvo šteje za dejanje, usmerjeno v pregon storilca, ki prekine tek zastaralnega roka.
Sodba IV Ips 178/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je pregon zastaral, ker med predložitvijo spisa sodišču in izdajo odredbe za vabljenje obdolženca ni bilo nobenega procesnega dejanja, ki bi pretrgalo tek zastaralnega roka.
Sodba IV Ips 179/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi ugotovilo, da je bil postopek po preteku absolutnega zastaralnega roka nedopusten, ker odločba do izteka roka ni bila odpravljena na storilčev naslov.
Sodba IV Ips 139/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo nastop zastaranja, ker je od predložitve zahteve za sodno varstvo prekrškovnemu organu do izdaje sodbe sodišča preteklo več kot dve leti.
Sodba IV Ips 127/2010 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče po prejemu zahteve za varstvo zakonitosti ugotovilo, da je pregon za prekršek zastaral, saj je sodba o zahtevi za sodno varstvo postala pravnomočna po poteku zakonskega roka od storitve prekrška.
Sodba IV Ips 123/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da je za pravilno izračunavanje zastaralnih rokov treba upoštevati tudi zaznamke o datumu prejema spisa pri drugem sodišču, opravljenega na podlagi prenosa pristojnosti po 105.a členu ZS.
Sodba IV Ips 106/2010 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da je absolutno zastaranje nastopilo pred prejemom sodbe pri prekrškovnem organu, kar je narekovalo ustavitev postopka.
Sodba IV Ips 119/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da dopisovanje med prekrškovnim organom in sodiščem zaradi napake pri odstopu zadeve ne pretrga zastaranja pregona.
Sodba IV Ips 82/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je nastopilo absolutno zastaranje, ker med dvema procesnima dejanjema sodišča (odredbama) ni bilo nobenega dejanja, ki bi merilo na pregon storilke, pri čemer je preteklo več kot dve leti.
VSK sodba PRp 322/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavani zadevi vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni pomenila dejanja, ki meri na pregon storilca, zato ni pretrgala zastaralnega roka za vložitev obdolžilnega predloga.
VSK sodba PRp 272/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da izdaja sklepa o nepristojnosti in odstop zadeve drugemu sodišču ne predstavlja dejanja, ki bi pretrgalo zastaranje pregona, saj takšno dejanje ne meri na pregon storilca.
Sodba IV Ips 44/2009 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovna državna tožilka je zahtevo utemeljevala na stališču, da absolutno zastaranje nastopi, če vročitev odločbe višjega sodišča ni opravljena znotraj zastaralnega roka, ne glede na datum seje sodišča.
Sodba IV Ips 16/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da je za prekinitev teka zastaralnega roka odločilna izvedba seje pritožbenega sodišča, ne pa trenutek, ko je pisna odločba vročena obdolžencu.
Sodba IV Ips 14/2005 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da za prenehanje teka zastaralnega roka ni odločilna vročitev drugostopenjske odločbe, temveč trenutek seje pritožbenega sodišča.
Sodba IV Ips 9/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da je za prekinitev teka zastaralnega roka odločilen trenutek seje pritožbenega sodišča, in ne trenutek odprave ali vročitve pisne odločbe.
Sodba IV Ips 4/2006 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je v tej zadevi presojalo vprašanje nastopa absolutnega zastaranja v povezavi z datumom odprave odločbe višjega sodišča v pritožbenem postopku.
Sodba IV Ips 4/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da kršitev 22. člena Ustave ni podana, ker v konkretnem primeru nista potekla niti enoletni relativni niti dvoletni absolutni zastaralni rok.
-
V obravnavani zadevi je bilo sporno, ali je odločanje drugostopnega organa po preteku enoletnega relativnega roka še dopustno oziroma ali je bilo dejanje pretrganja zastaranja izvedeno pravočasno.
Sodba IV Ips 13/2002 — Vrhovno sodišče