zastaranje terjatve iz nezgodnega zavarovanja
Sentenca
V primerih, ko zavarovalna vsota v nezgodni polici ni določena v fiksnem znesku, temveč je višina terjatve odvisna od ugotovljene stopnje invalidnosti, ki jo lahko določi le izvedenec, zastaralni rok za zvišanje tožbenega zahtevka ne začne teči pred trenutkom, ko je upravičenec seznanjen z izvedenskim mnenjem o dejanskem obsegu invalidnosti. Zvišanje zahtevka na podlagi takšnega mnenja ne pomeni prepozne uveljavitve terjatve, če je bila prvotna tožba vložena pravočasno.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da pri zahtevkih iz nezgodnega zavarovanja zastaranje teče od zapadlosti terjatve po splošnih pogojih, ne od trenutka, ko so znani obseg in višina škode, kot velja za odškodninske zahtevke.
VSL Sodba II Cp 314/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je terjatev iz nezgodnega zavarovanja nastala šele z dnem, ko je bila po enem letu od operativnega posega dokončno ugotovljena stopnja trajne invalidnosti.
VSL sodba in sklep I Cp 1078/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo pravočasnost zahtevka za izplačilo invalidnine, pri čemer je kot ključni trenutek za začetek teka zastaranja štelo trenutek, ko je bila na podlagi izvedenskega mnenja dokončno ugotovljena stopnja trajne invalidnosti.
VSC sklep Cp 1561/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da ugovor zastaranja ni utemeljen za del zahtevka, ki je bil zvišan po prejemu izvedenskega mnenja, saj višina zavarovalnine ni bila vnaprej določena v fiksnem znesku.
Sodba II Ips 174/2001 — Vrhovno sodišče