zastaranje terjatve iz notarskega zapisa
Sentenca
Terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim sporazumom, zastarajo v desetletnem zastaralnem roku. Ta rok velja za glavnico in dogovorjene pogodbene obresti, ne velja pa za zakonske zamudne obresti, za katere veljajo splošna pravila o zastaranju občasnih terjatev.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti ugovor zastaranja obrazložen, sicer se šteje za nesubstanciranega.
VSL Sklep II Ip 3581/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je desetletni zastaralni rok uporabilo za terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa z analogno uporabo prvega odstavka 356. člena OZ.
VSL sklep III Cp 974/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da notarski zapis, ki nima klavzule o neposredni izvršljivosti, nima narave izvršilnega naslova, zato zanj ne velja desetletni zastaralni rok, čeprav gre za javno listino.
VSL sodba I Cp 2542/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se desetletni zastaralni rok za terjatve, ugotovljene z izvršljivim notarskim zapisom, uporablja tudi v času veljavnosti Obligacijskega zakonika.
VSL sodba I Cp 3935/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da za terjatev iz notarskega zapisa velja splošni petletni zastaralni rok, in potrdilo uporabo desetletnega roka za terjatve, ugotovljene z izvršilnim naslovom.
VSK sklep II Cp 1154/2005 — Višje sodišče v Kopru