zastaranje terjatve za refundacijo nadomestila plače
Sentenca
Terjatev delodajalca do zdravstvene zavarovalnice za refundacijo izplačanih nadomestil plače med začasno zadržanostjo od dela ne predstavlja občasne terjatve po 347. členu OZ. Za takšne zahtevke se ne uporablja triletni zastaralni rok za občasne dajatve, temveč velja splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ. Refundacija nadomestila plače ni črpanje pravice v smislu občasnih dajatev, temveč gre za enkratno povračilo že izplačanih sredstev, zato zahtevek ne uživa posebnega varstva dolžnika, ki bi izključevalo splošna pravila o zastaranju.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (Pravilnik o obračunu bruto nadom…)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razmejilo med splošnim zastaralnim rokom za refundacijske zahtevke delodajalcev in posebnimi roki za občasne terjatve v primeru bolezni, ki traja več kot 30 dni.
VSL Sklep II Cpg 719/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zahtevek za refundacijo nadomestil plače za čas bolezni, ki traja več kot 30 dni, ne predstavlja občasne terjatve, zato zanj ne velja krajši triletni zastaralni rok.
VSL sodba I Cpg 1780/2013 — Višje sodišče v Ljubljani