zastavna pravica na nepremičnini

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je presojalo veljavnost hipoteke, ustanovljene leta 1997, za katero v času nastanka ni veljala časovna omejitev uveljavljanja poplačilne pravice.

  VSC Sklep I Ip 300/2021 — Višje sodišče v Celju

  Pravna podlaga: OZ · 356. člen OZ · 369. člen SPZ · 266. člen

• Sodišče je uporabilo določbo 170. člena ZIZ za presojo dopustnosti izvršbe v situaciji, ko je bila hipoteka pridobljena pred pravnomočnostjo sodbe, s katero je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico.

  VSK Sodba in sklep Cpg 163/2017 — Višje sodišče v Kopru

  Pravna podlaga: SPZ · 42. člen SPZ · 92. člen ZIZ · 170. člen ZIZ · 59. člen ZPP · 44. člen ZPP · 44. člen, odstavek 3

• Sodišče je poudarilo, da se pravni status nepremičnine kot skupnega dela stavbe vpiše v zemljiško knjigo; če iz nje ne izhaja, da gre za skupni del, se domneva lastninska pravica dolžnika, ki omogoča obremenitev.

  VSL sklep II Ip 2206/2016 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SPZ · 105. člen SPZ · 105. člen, odstavek 1 SPZ · 112. člen ZIZ · 244. člen ZUstS · 44. člen ZZK-1 · 15.a člen ZZK-1 · 15.a člen, odstavek 1, točka 2 ZZK-1 · 15.a člen, odstavek 1, točka 3 ZZK-1 · 15.a člen, odstavek 1, točka 4

• Sodišče je zavzelo stališče, da se za hipoteke, ustanovljene pred uveljavitvijo SPZ, ne uporablja določba tretjega odstavka 154. člena SPZ o prenehanju hipoteke po desetih letih.

  VSRS sodba in sklep II Ips 205/2012 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: SPZ · 266. člen ZOR · 295. člen ZOR · 360. člen ZOR · 360. člen, odstavek 1 ZOR · 368. člen ZOR · 368. člen, odstavek 1

• Sodišče je poudarilo, da za zastavne pravice, pridobljene po prejšnji ureditvi (ZTLR), ne veljajo časovne omejitve za uveljavljanje poplačilne pravice, ki bi bile v nasprotju z njihovo prvotno vsebino.

  VSL sodba II Cp 3399/2011 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da se zastavitelja, ki sta bila stranki zastavne pogodbe, ne moreta sklicevati na dobro vero glede neobremenjenosti nepremičnine ob kasnejšem pridobivanju lastninskih deležev.

  Sodba II Ips 1065/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da dobrovernost pridobitelja zastavne pravice ni izključena, če ta na podlagi javnih evidenc ni mogel predvideti neizpolnitve pogojev za prenos lastninske pravice med prodajalcem in kupcem.

  VSL sodba II Cp 2257/2011 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s strani tretje osebe po zaznambi sklepa o izvršbi ne preprečuje nadaljevanja izvršilnega postopka.

  VSL sklep I Ip 3911/2011 — Višje sodišče v Ljubljani

• Upnik, ki je v dobri veri pridobil zastavno pravico na podlagi zemljiškoknjižnega stanja, uživa varstvo pred zahtevki tretjih oseb, ki niso poskrbele za vpis svojih pravic na nepremičnini.

  VSL sklep I Ip 520/2008 — Višje sodišče v Ljubljani

• Toženčeva pasivna legitimacija ni mogla temeljiti na zastavni pogodbi, ker ta ni vsebovala določitve nepremičnine in ni bila vpisana v zemljiško knjigo.

  Sodba II Ips 613/2004 — Vrhovno sodišče

• Pritožnice niso pridobile ločitvene pravice, ker v zemljiški knjigi ni bila vpisana zaznamba sklepa o izvršbi v skladu s 170. členom ZIZ.

  Up-63/04

  Pravna podlaga: URS · 14. člen URS · 22. člen ZUstS · 55. člen, odstavek 2, točka 1

• Sodišče je poudarilo, da poplačilna pravica po prejšnji ureditvi ZIZ učinkuje enako kot sodobna zastavna pravica, pri čemer je odločilno zaupanje v zemljiškoknjižno stanje v trenutku zaznambe.

  VSK sodba I Cp 904/2004 — Višje sodišče v Kopru

• Upnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati, da zneska iz predloga za izvršbo ustrezata terjatvi, ki je bila dogovorjena v okvirnem sporazumu o zavarovanju denarne terjatve.

  VSL sklep III Cp 2253/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

• Če se rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, opravi z enim samim zapisnikom za več upnikov hkrati, pridobijo vsi ti upniki zastavno pravico istočasno, kar pomeni, da se njihove terjatve poplačajo sorazmerno.

  VSL sklep III Cp 3252/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni preverilo navedb tožene stranke o izgubi lastninske pravice na nepremičnini, ki ni bila vpisana v zemljiško knjigo.

  VSL sklep II Cp 1621/2004 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je zavrnilo ugovor dolžnikov, ker je sodba, s katero sta izgubila lastninsko pravico, postala pravnomočna šele po izdaji sklepa o zavarovanju terjatve z zastavno pravico.

  VSL sklep III Cp 235/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da zgolj sodni zapisnik o sporazumu o zavarovanju terjatve ne nadomesti vknjižbe zastavne pravice, ki je konstitutivni pogoj za njen nastanek.

  Sklep II Ips 467/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo veljavnost zastavne pravice v primeru, ko nepremičnine v času nastanka hipoteke še niso bile vpisane v zemljiško knjigo, zato je preverjalo obstoj drugega zakonsko določenega načina pridobitve.

  VSK sodba I Cpg 194/2003 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je potrdilo, da je bila zastavna pravica pridobljena s popisom kljub odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo in dejstvu, da popis ni bil opravljen na terenu, saj je bila nepremičnina ustrezno identificirana.

  VSK sklep II Cp 477/2002 — Višje sodišče v Kopru

• V obravnavanem primeru je bila izvršba zavrnjena, ker upnica ni izkazala, da je bila zastavna pravica vknjižena za terjatev iz naslova devizne plačilne garancije, temveč le za terjatev iz naslova okvirnega kredita.

  VSL sklep II Cpg 732/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je razsodilo, da vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine ni ovira za dovolitev vknjižbe zastavne pravice, če sta bila oba elementa dogovorjena v istem notarskem zapisu.

  VSL sklep III Cp 1364/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je zavrnilo predlog za zavarovanje, ker je bila kot lastnica nepremičnine v zemljiški knjigi vpisana oseba, ki ni bila dolžnik, upnica pa ni predložila ustrezne listine za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice.

  VSL sklep I Cp 1923/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je ob ustavitvi izvršbe zaradi neuspešne prodaje nepremičnine na javni dražbi napačno odredilo izbris zastavne pravice, ki je bila ustanovljena na podlagi sporazuma strank.

  VSL sklep III Cp 194/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je zavrnilo zahtevek za poplačilo terjatve s prodajo nepremičnine, ker zastavna pravica ni bila vknjižena v zemljiško knjigo, hkrati pa na predmetnem stanovanju še ni bila vzpostavljena etažna lastnina.

  VSL sodba II Cp 405/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je pojasnilo, da vpis stavbe kot celote v zemljiško knjigo ne pomeni nujno vpisa posameznega stanovanja kot etažne lastnine, zato se za zavarovanje na takšnem stanovanju uporabijo pravila za nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo.

  VSL sklep II Cp 1528/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da slabo premoženjsko stanje dolžnika in ogroženost njegovega preživljanja nista pravno upoštevni okoliščini, ki bi preprečili vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini.

  VSL sklep I Cp 1376/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• V konkretnem primeru je izvršilni naslov predstavljal seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, izdan s strani pristojnega davčnega organa.

  VSL sklep III Cp 1349/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je v tej zadevi potrdilo, da je mogoče zastavno pravico ustanoviti na stanovanju, čeprav to ni vpisano v zemljiško knjigo kot etažna lastnina.

  VSL sklep II Cp 1631/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je zavrnilo ugovor subsidiarnosti, s katerim sta dolžnika zahtevala, da mora upnik najprej izterjati terjatev od glavnega dolžnika, preden lahko poseže na njuno zastavljeno nepremičnino.

  VSK sklep Cp 52/99 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je poudarilo, da dolžnikovi družinski in socialni razlogi ne predstavljajo utemeljenega razloga za preprečitev izvršbe na zastavljeno nepremičnino, če je terjatev zapadla.

  VSC sklep Cp 1084/99 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je pojasnilo, da obstoj že vknjiženih zastavnih pravic v višini, ki presega vrednost nepremičnine, ne preprečuje dovolitve izvršbe z vknjižbo nove zastavne pravice.

  VSL sklep III Cp 1194/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• V konkretnem primeru je bila hipoteka ustanovljena na podlagi zastavne pogodbe in sporazuma pred sodnikom, vpis v zemljiško knjigo pa je zastavni upnici podelil pravico do poplačila iz vrednosti nepremičnine.

  Sodba II Ips 55/97 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razmejilo vsebino zastavne pogodbe od poroštvene pogodbe ter poudarilo, da zgolj dovoljenje za prodajo nepremičnine ob neplačilu ne pomeni prevzema poroštvene obveznosti.

  Sodba in sklep II Ips 537/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo vprašanje izpolnitve odložnega pogoja za obstoj zastavne pravice v kontekstu zatrjevane zamude pri plačilu kupnine in dolgovanih zamudnih obresti.

  VSM sklep Cpg 596/97 — Višje sodišče v Mariboru

• Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju predloga za izvršbo, ker upnik ne sme trpeti posledic procesne napake sodišča, ki je izdalo sklep o odreditvi vknjižbe, ne da bi vknjižbo zastavne pravice dejansko izvedlo.

  VSL sklep III Cp 707/94 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je razjasnilo, da sodna poravnava ali sodba, ki ugotavljata denarno terjatev, ne potrebujeta dodatnega vknjižbenega dovoljenja za vpis zastavne pravice na nepremičnini v izvršilnem postopku.

  VSL sklep III Cp 336/94 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri