zatajitev
Sentenca
Zatajitev (208. člen KZ-1) je kaznivo dejanje, pri katerem si storilec protipravno prilasti tujo premično stvar, ki mu je bila zaupana na podlagi pravnega naslova, ki ne vključuje prenosa lastninske pravice. Ključni element je zaupanje stvari, kar pomeni, da jo ima storilec v posesti na podlagi pogodbenega ali drugega pravnega razmerja, kot so hramba, najem ali transport, pri čemer nima pravice do lastniškega razpolaganja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da opis dejanja, ki vsebuje zgolj pogojne navedbe (npr. 'naj bi'), ne zadostuje za zaključek o storitvi kaznivega dejanja zatajitve.
VSL Sodba VII Kp 12021/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se rok za vložitev predloga za pregon (52. člen ZKP) pri trajajočih kaznivih dejanjih začne šteti šele od trenutka dokončanja, tj. prenehanja protipravnega stanja, in ne od trenutka, ko je bila stvar zaupana v hrambo.
VSM sklep II Kp 30/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je znake kaznivega dejanja zatajitve prepoznalo v ravnanju delavca, ki je delovna sredstva delodajalca uporabil za opravljanje storitev za zasebne namene in prihodke od teh storitev prikril.
VDSS sodba Pdp 285/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za prilastitev registrskih tablic, pri čemer je sodišče štelo, da se je storilec zavedal protipravnosti, saj je splošno znano, da se registrske tablice pridobijo in vrnejo pri pooblaščenem organu.
VSL sodba I Kp 588/05 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila razveljavitev sodbe potrebna zaradi pomanjkljive ugotovitve vrednosti zatajenega predmeta, kar je neposredno vplivalo na pravilnost prisojenega premoženjskopravnega zahtevka kot pogoja v pogojni obsodbi.
VSC sklep Kp 80/2000 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je šlo za kaznivo dejanje zatajitve vozila, ki je bilo obtožencu zaupano na podlagi najemnega razmerja, obtoženec pa si ga je nato protipravno prilastil.
VSL sodba Kp 1495/93 — Višje sodišče v Ljubljani