zavarovalna pogodba
Sentenca
Zavarovalne pravice iz zavarovalne pogodbe lahko zavarovanec izgubi le, če je takšna sankcija izrecno določena v splošnih pogojih zavarovanja. Če posamezen določba splošnih pogojev zavarovancu nalaga določeno dolžnost, vendar ne določa pravne posledice njene opustitve v obliki izgube zavarovalnih pravic, sodišče te sankcije ne sme arbitrarno razširiti. Zavarovanec svojo dolžnost prijave nezgode izpolni, če jo opravi v razumnem roku glede na objektivne okoliščine, ki so mu v trenutku nastanka škodnega dogodka onemogočale takojšnje ravnanje.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o zavarovalništvu (ZZavar)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)
- Pravilnik o gozdnih prometnicah (Pravilnik o gozdnih prometnicah)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
- Zakon o cestah (ZCes-1)
- Zakon o zavarovalnicah (ZZav)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo veljavnost pogodbene določbe, ki omejuje višino zavarovalnine za popravilo vozila na stroške, ki bi nastali pri zavarovalničinem pooblaščenem servisu.
VSL Sklep II Cpg 512/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zavarovanje rizika odpovedi potovanja, ki krije le subjektivne okoliščine na strani zavarovanca, ne vključuje primerov, ko potovanje odpove organizator potovanja.
VSL Sodba II Cp 1561/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZavar-1 · 521. člen -
Sodišče je potrdilo veljavnost pogodbene omejitve, po kateri zavarovalnica pri nezgodnem zavarovanju izplača dnevno nadomestilo le za tisti čas trajanja nesposobnosti za delo, ki je izključna posledica nezgode, ne pa za podaljšano zdravljenje zaradi drugih zdravstvenih razlogov.
VSC Sodba Cp 203/2025 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da jamstveni posel, ki ga opravlja tretja oseba (ne proizvajalec/prodajalec) in vključuje prevzem rizika za popravilo ali zamenjavo naprave, predstavlja zavarovalni posel, za katerega je potrebno dovoljenje nadzornega organa.
UPRS Sodba in sklep I U 1090/2023-27 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora zavarovalec nositi posledice svoje malomarnosti, če zavarovalne police ali ponudbe, ki jo je podpisal, ni prebral, čeprav je s podpisom potrdil seznanjenost s splošnimi pogoji.
VSL Sodba II Cp 1945/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da izključitev zavarovalnega kritja za škodo, povzročeno z vožnjo pod vplivom alkohola, ni v nasprotju s kogentnimi določbami OZ, če je takšna omejitev jasno določena v splošnih pogojih.
VSRS Sodba III Ips 5/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora zavarovalnica v sporu glede izplačila zavarovalnine konkretno trditi in dokazati, da je zavarovanec kršil določila o prijavi nevarnosti.
VSM Sodba I Cp 29/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da se izključitev zavarovalnega kritja zaradi alkoholiziranosti voznika ne more razširiti na škodo, ki jo utrpi zavarovanec, če bi to pomenilo kršitev kogentnih določb o obveznosti zavarovalnice.
VSL Vmesna sodba in sklep I Cpg 700/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prejem računa ni bistven za nastanek obveznosti plačila premije.
VSL Sodba I Cp 623/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zapis ure na zavarovalni polici sam po sebi ne pomeni posebnega dogovora o začetku učinkovanja zavarovanja, če ni izpolnjen pogoj plačila premije.
VSL Sodba I Cp 364/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zavarovanec zaradi plačila dodatnih premij za zavarovanje dejavnosti in dodatnih nevarnosti upravičen do polne povrnitve škode brez odbitne franšize.
VSC Sodba Cpg 25/2022 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 964. člen -
Sodišče je presodilo, da zavarovalnica ne more izključiti odgovornosti za škodo, ki jo povzroči delavec zavarovanca, saj gre za kogentno varstvo pravic zavarovanca.
VSL Sodba I Cpg 588/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 132. člen OZ · 924. člen OZ · 924. člen, odstavek 2 OZ · 929. člen OZ · 929. člen, odstavek 1 OZ · 944. člen OZ · 948. člen OZ · 948. člen, odstavek 1 OZ · 948. člen, odstavek 2 OZ · 953. člen OZ · 953. člen, odstavek 1 OZ · 953. člen, odstavek 3 OZ · 963. člen ZPP · 14. člen ZPP · 214. člen ZPP · 7. člen -
Sodišče je presodilo, da gospodarsko poslopje ni bilo predmet zavarovalnega kritja, ker v zavarovalni polici ni bilo izrecno navedeno, tožnica pa je kot prisotna stranka pri sestavi pogodbe opustila dolžnost preverjanja vsebine police.
VSM Sodba I Cp 529/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da popravilo vozila pri nepogodbenem servisu in nepredložitev ponudbe v potrditev nista obveznosti zavarovanca, če nista izrecno določeni v pogodbi.
VSK Sklep I Cp 219/2021 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da zavarovalnica ni dolžna kriti povečanih regresnih zahtevkov ZPIZ, ki izvirajo iz kasnejših zakonskih sprememb (novela ZPIZ-2B), če te presegajo obseg obveznosti, dogovorjen ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
VSRS Sodba III Ips 52/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da mora biti opozorilo o prenehanju zavarovalnega kritja posredovano kot samostojno pismo in ne skupaj s položnico.
VSL Sodba I Cpg 641/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da odgovornostna zavarovalnica ni dolžna kriti regresnih zahtevkov ZPIZ, ki izvirajo iz kasnejših zakonskih sprememb (novela ZPIZ-2B), če te ob sklenitvi zavarovalne pogodbe niso bile predvidljive.
VSRS Sodba III Ips 51/2020 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bila sporna narava prometne nesreče, pri čemer je sodišče presojalo, ali je tožnik uspel dokazati, da je škoda nastala v pogojih, ki pomenijo realizacijo zavarovanega rizika.
VSL Sodba I Cp 887/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora zavarovanec pri popravilu vozila ravnati kot dober gospodar in ne sme neupravičeno povečevati stroškov, tudi če v zavarovalni pogodbi ni izrecno dogovorjena obveznost predhodne pridobitve ponudbe.
VSK Sodba in sklep I Cp 166/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da obveznost klica policije po splošnih pogojih AO-plus ne pomeni, da mora policijo poklicati izključno zavarovanec sam, temveč je bistven namen obveščenosti policije o dogodku.
VSC Sodba Cp 32/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 154. člen OZ · 154. člen, odstavek 2 OZ · 171. člen OZ · 171. člen, odstavek 1 OZ · 82. člen OZ · 83. člen OZ · 921. člen, odstavek 1, točka 959 Pravilnik o gozdnih prometnicah · 19. člen Pravilnik o gozdnih prometnicah · 19. člen, odstavek 3 ZCes-1 · 6. člen ZPP · 212. člen ZPP · 286. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 7. člen ZPrCP · 109. člen -
Sodišče je presodilo, da zavarovalno kritje po polici AO+ ne zajema škode zaradi lažje nihajne poškodbe vratne hrbtenice.
VSL Sodba II Cp 114/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru zavarovalnica ni bila dolžna izplačati zavarovalnine za zvin in nateg prsne ter vratne hrbtenice, saj sta bili ti poškodbi izrecno izključeni iz zavarovalnega kritja AO plus.
VSM Sodba I Cp 948/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zavarovanec ni dolžan ravnati v skladu s pogodbeno domnevo alkoholiziranosti, če za takšno ravnanje (obveščanje policije) ni podlage v zakonu (ZPrCP) zaradi nizke kategorije prometne nesreče.
VSRS Sklep II Ips 266/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je ničnostno določilo pogodbe, ki bi v primeru obročnega plačila ali plačila po računu štelo premijo za zapadlo ob sklenitvi, neutemeljeno.
VSC Sodba Cpg 94/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je zavarovalnica upravičena do vračila popusta za večletno zavarovanje, če je zavarovanec v pogodbi soglašal s pogoji za pridobitev popusta, a je zavarovalno razmerje prekinil pred iztekom dogovorjenega obdobja zvestobe.
VSL Sodba I Cp 737/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru škoda ni bila krita, ker je bila zavarovalna polica omejena na šolanje pilotov in vleko letal, škodni dogodek pa je nastal med komercialnim panoramskim letom.
VSRS Sodba II Ips 12/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da lahko zavarovanec pri prostovoljnem zavarovanju (AO Plus) izpodbija vzročno zvezo med tehnično neustreznostjo vozila in nastalo škodo, če splošni pogoji zavarovanja tega izrecno ne preprečujejo.
VSRS Sodba II Ips 9/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vinkulacija v korist tretje osebe (zavarovanca) ne predstavlja pravne podlage za njeno zavezo k plačilu zavarovalnih premij.
VSL Sodba I Cpg 1232/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je toženec zavarovalnemu zastopniku zamolčal podatke o preteklih škodah, kar je vplivalo na višino zavarovalne premije.
VSL Sodba in sklep I Cp 1935/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka ni uspela dokazati trditve, da zavarovalne pogodbe ni podpisala sama, sodišče pa je potrdilo obveznost plačila zapadlih premij pri dolgoročnem premoženjskem zavarovanju.
VSL Sodba I Cp 1531/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 921. člen -
Sodišče je poudarilo, da toženec ne more uspešno uveljavljati domneve, da sklenitev nove zavarovalne police avtomatsko pomeni poplačilo vseh preteklih zapadlih terjatev.
VSL sodba II Cp 358/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da škoda zaradi napak pri gradbenem nadzoru ni bila krita z osnovno zavarovalno polico, saj se zavarovanec ni odločil za sklenitev dodatnega dogovora za tovrstne rizike.
VSL sodba II Cp 911/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zavarovalec ne more uveljavljati odškodnine zaradi neustreznega kritja, če se ni seznanil s splošnimi pogoji pogodbe, ki jasno določajo omejitve kritja za primer poplav, in če ni dokazal, da mu je zastopnik izrecno jamčil kritje, ki presega dogovorjeno zavarovalno vsoto.
VSL sodba I Cp 417/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izplačilo zavarovalnine, ker zavarovalno kritje za izliv vode ni vključevalo prostorov pisarne, temveč zgolj skladišče, kjer je bila škoda dejansko nastala.
VSK sodba Cpg 392/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da zaradi neplačila premije kolektivnega nezgodnega zavarovanja zavarovalno kritje za tožnika ni več obstajalo, zato zahtevek za izplačilo zavarovalnine ni bil utemeljen.
VSL sodba I Cp 1942/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ugovor tožene stranke glede neobstoja podpisa na vsakem posameznem obračunu premije ne izključuje veljavnosti zavarovalne pogodbe, če je bilo zavarovalno kritje dejansko zagotovljeno.
VSL sodba II Cp 2716/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zavarovalnih pogojev ni mogoče interpretirati izolirano od zavarovalne police, saj se slednja in pogoji medsebojno dopolnjujejo pri opredelitvi zavarovalnega kritja.
VSC sodba Cp 169/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da zavarovalnica ne more zavrniti izplačila zavarovalnine zgolj zaradi nepredložitve računa, če je sama pripravila kalkulacijo stroškov in sta se stranki o višini škode sporazumeli.
VSL sodba I Cp 1201/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 921. člen -
Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje neveljavnosti zavarovalne pogodbe ne zadošča; stranka mora dokazati bodisi razveljavitev pogodbe bodisi njeno soglasno razvezo, da bi se razbremenila obveznosti izplačila škode.
VSM sklep I Cp 1422/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razsodilo, da zavarovanec krši pogodbo, če o prometni nesreči I. kategorije ne obvesti policije, čeprav ZPrCP v določenih primerih ne zahteva nujne prisotnosti policije, saj so Splošni pogoji zavarovanja glede obveščanja določeni širše.
VSL sodba II Cp 3242/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Prekinitev leasing pogodbe med toženko in leasingodajalcem ne vpliva na veljavnost in obveznosti iz zavarovalne pogodbe, sklenjene med toženko in zavarovalnico.
VSL sodba I Cp 612/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 936. člen -
Toženka je priznala upravičenje do najema nadomestnega vozila kljub odsotnosti predhodnega pisnega soglasja, saj je delno priznala zahtevek za izplačilo škode.
VSM sodba I Cp 98/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je bilo glede na navedbo ure začetka zavarovanja in obročnega plačila premije plačilo dogovorjeno po sklenitvi pogodbe, zato se uporabi pravilo o začetku kritja na dan, določen v pogodbi.
Sklep II Ips 298/2009 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 937. člen -
Sodišče je presodilo, da opustitev obvestitve policije o prometni nesreči in s tem onemogočanje ugotavljanja alkoholiziranosti voznika predstavlja kršitev pogodbene obveznosti zavarovanca, ki lahko vodi do izgube zavarovalnih pravic.
Sodba II Ips 179/2009 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 921. člen -
Sodišče je v konkretni zadevi potrdilo odgovornost zavarovalnice za škodo, ki jo je utrpel oškodovanec zaradi poškodbe pri delu, opravljenem po podjemni pogodbi.
VSL sodba II Cp 1194/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba dopustnost sočasnih ustnih dogovorov v smislu 56. člena OZ pri zavarovalnih pogodbah razlagati restriktivno, saj ne smejo bistveno obremeniti nasprotne stranke.
VSL sodba I Cpg 1197/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da za odklonitev izplačila zavarovalnine ni potrebna vzročna zveza med zamolčano okoliščino in nastankom zavarovalnega primera, če je bila kršitev prijavne dolžnosti namerna in bistvena za sklenitev pogodbe.
Sklep II Ips 221/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da kasnejša sprememba pravil sklada za vzajemno pomoč ne posega v pravice tožnika, ki so nastale na podlagi pravil, veljavnih ob sklenitvi pogodbe s plačilom premije.
VSL sodba II Cp 3417/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da račun za plačilo premije sam po sebi ne spreminja vsebine pogodbe, lahko pa skupaj s ponudbo služi kot dokaz o obstoju dogovora za kritje zavarovalnega primera, ki je nastal pred sklenitvijo pogodbe.
VSL sodba in sklep I Cpg 286/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor drugotoženke, da je njena obveznost povrnitve škode izključena zaradi naklepnega ravnanja delavca zavarovanca, saj splošni pogoji zavarovanja (PG-odg/99-12) takšne izključitve niso vsebovali.
VSM sodba I Cp 1708/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo veljavnost pogodbene domneve, da zavarovalni primer ni nastal, če zavarovanec ob prijavi kraje vozila ne predloži vseh ključev, ki so mu bili izročeni ob nakupu.
Sodba II Ips 997/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora zavarovalnica v postopku izkazati dejstvo, kdaj je za neresnično prijavo izvedela, saj je to odločilno za presojo pravočasnosti njenega zahtevka za razdor pogodbe ali zvišanje premije.
VSL sodba III Cp 1079/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ogled jame kot priprava na tečaj ne predstavlja neposrednega udejstvovanja v zavarovani dejavnosti prostovoljnega reševanja.
VSL sodba I Cp 4469/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila pogodbeno dogovorjena domneva vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nesrečo, pri čemer je bila tožencu odvzeta pravica do izpodbijanja te domneve z ustreznimi dokazi (krvna analiza).
VSC sodba Cp 365/2008 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila tatvina avtomobila s strani neznanega storilca opredeljena kot zavarovani primer v okviru kasko zavarovanja po splošnih pogojih AK-92/XI.
Sodba II Ips 396/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da zavarovalno kritje avtomobilske odgovornosti samodejno preneha zgolj z upravnim aktom odjave vozila iz prometa brez podane zahteve zavarovanca za vračilo premije.
VSL sodba II Cp 5334/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da napačna prijava vrednosti blaga carinski oblasti ne vpliva na dolžnost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino za izgubljeno blago v okviru dogovorjene zavarovalne vsote.
Sodba III Ips 129/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da izključitev zavarovanja ni bila utemeljena, ker škoda tožniku ni nastala pri prevozu s strojem, kar je bil pogoj za uporabo izključitvene klavzule.
Sodba II Ips 691/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odločilo, da zavarovalnica ne more odkloniti izplačila zavarovalnine zaradi zamolčanih zdravstvenih podatkov, če pogodbe ni pravno veljavno razveljavila še pred zahtevkom za izplačilo oziroma v skladu z zakonskimi pravili.
VSL sodba I Cp 209/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo veljavnost izključitve zavarovalnega kritja v primeru pretepa, pri čemer je kot ključno izjemo izpostavilo dokazano samoobrambo.
VSK sodba I Cp 108/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo izgubo zavarovalnih pravic zaradi vožnje pod vplivom alkohola (nad 0,5 promila), skladno s splošnimi pogoji zavarovanja AO plus 97.
Sodba II Ips 293/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora zavarovalec razkriti tudi zdravstvene težave iz preteklosti, če vprašalnik zavarovalnice vključuje vprašanja o celotni zdravstveni zgodovini.
VSL sklep II Cp 2182/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo veljavnost pogodbe o zavarovanju jamstva za karnete TIR v okoliščinah, kjer je bila zavarovana odgovornost, ki je bila v trenutku sklenitve že znana.
VSL sodba I Cpg 1189/02 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je zavarovalni primer nastal pred točno določenim časom sklenitve zavarovalne pogodbe, kar je odločilno za presojo utemeljenosti zahtevka za izplačilo zavarovalnine.
VSL sodba I Cpg 1371/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni izgubil zavarovalnih pravic, ker je bilo ugotovljeno, da je voznik ravnal v skladu z reakcijskim časom povprečnega voznika in da je bil vzrok nesreče ravnanje tretje osebe, ne pa alkoholiziranost.
Sodba II Ips 325/2004 — Vrhovno sodišče
-
Toženec je izgubil kritne pravice, ker se je po trčenju v drugo vozilo izmaknil preizkusu alkoholiziranosti in zapustil kraj nezgode.
VSC sodba Cp 772/2003 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 442. člen ZPP · 443. člen ZPP · 444. člen ZPP · 445. člen ZPP · 446. člen ZPP · 447. člen ZPP · 448. člen ZPP · 449. člen ZPP · 450. člen ZPP · 451. člen ZPP · 452. člen ZPP · 453. člen ZPP · 454. člen ZPP · 455. člen ZPP · 456. člen ZPP · 457. člen ZPP · 458. člen ZPP · 459. člen -
Sodišče je na podlagi pravnomočne kazenske sodbe ugotovilo, da je tožnik poškodbe utrpel v pretepu, ki ga je sam izzval, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za izključitev zavarovalne obveznosti.
VSK sodba I Cp 13/2003 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZOR · 142. člen -
Sodišče je presodilo, da izključitev zavarovalnega kritja zaradi vpliva alkohola ni bila utemeljena, ker alkohol ni bil neposreden vzrok smrti, temveč je bila to izkrvavitev kot posledica poškodb v prometni nesreči.
VSK sodba I Cp 217/2003 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZOR · 953. člen -
V obravnavanem primeru je tožnik, ki je zapustil kraj nesreče pred prihodom policije, nosil dokazno breme za izpodbijanje domneve o alkoholiziranosti, saj je s svojim ravnanjem onemogočil preizkus alkoholiziranosti.
VSK sodba I Cp 1094/2002 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZOR · 142. člen -
Sodišče je presodilo, da zavarovalnica, ki je sklenila kolektivno nezgodno zavarovanje na podlagi lastnih ugotovitev o številu zaposlenih, ne more po nastanku zavarovalnega primera naknadno zahtevati plačilnih list kot edinega dokaza o delovnem razmerju zavarovanca.
Sodba II Ips 373/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da so samovozni delovni stroji izrecno izvzeti iz kritja odgovornosti po splošnih pogojih zavarovalne pogodbe.
Sodba VIII Ips 28/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo trenutek sklenitve zavarovalne pogodbe od trenutka nastanka obveznosti zavarovalnice, pri čemer je kot odločilno okoliščino za nastanek obveznosti izpostavilo plačilo zavarovalne premije.
Sodba III Ips 58/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da oprostilna odločba v prekrškovnem postopku ne veže pravdnega sodišča pri ugotavljanju dejstva odklonitve preizkusa alkoholiziranosti, če pravdno sodišče to dejstvo ugotovi na podlagi lastne dokazne ocene.
VSK sodba I Cp 220/2001 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZOR · 897. člen -
Sodišče je poudarilo, da določbe ZTVCP o ugotavljanju alkoholiziranosti niso merodajne za presojo pogodbenih pravic v zavarovalnem razmerju.
Sodba II Ips 1/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri določanju zavarovalnine ključna ustrezna klasifikacija poškodb v skladu s tabelami invalidnosti, ki so del splošnih pogojev zavarovanja.
VSL sklep II Cp 1862/99 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 942. člen -
Sodišče je poudarilo, da tožena zavarovalnica ne more uveljavljati neveljavnosti pogodbe zaradi nestrokovne gradnje dimnika, če je bila ob sklenitvi pogodbe seznanjena z vsemi okoliščinami, ki so bile pravno odločilne za prevzem zavarovalnega kritja.
Sodba II Ips 39/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da 2. odstavek 899. člena ZOR izključuje uporabo določb o zavarovanju za pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov.
VSL sklep I Cpg 245/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo veljavnost določila, ki je zavarovancu odvzelo pravico do odškodnine zaradi zamude šestmesečnega roka za prijavo škodnega primera.
VSK sklep Cpg 420/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da stanovanjsko zavarovanje ne vključuje avtomatsko zunanjosti objekta (fasade, strehe) in specifičnih rizikov (izliv vode, poplava), če ti niso bili posebej dogovorjeni in premijsko kriti.
Sodba II Ips 557/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za invalidnino, ker poškodba ni ustrezala definiciji v tabeli invalidnosti, pri čemer je zavrnilo sklicevanje na ugodnejšo prakso drugih zavarovalnic.
VSK sodba Cp 1160/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da pri zavarovalnih pogodbah ni mogoče zahtevati povračila vplačanih premij zgolj zato, ker zavarovalni primer ni nastopil ali ker stranka zavarovanja ni koristila.
VSL sodba I Cpg 312/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zavarovalno kritje avtomobilske odgovornosti ne velja na območju države, ki ni vključena v zavarovalno pogodbo, tudi če v nesreči ni bila udeležena tretja oseba.
VSL sodba I Cp 366/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru nesoglasja med pričakovanjem stranke (na podlagi reklamne brošure) in dejansko sklenjeno pogodbo, stranka ni upravičena do izplačila po reklamiranih pogojih, če ni prišlo do dejanskega soglasja volj o teh sestavinah.
Sodba II Ips 388/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se določbe ZOR o zavarovalni pogodbi ne uporabljajo za zavarovanje kreditov, zato je treba razmerje presojati na podlagi splošnih določil obligacijskega prava in konkretne pogodbene vsebine.
VSL sodba II Cp 1670/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo toženca, ki je neplačilo premije opravičeval s slabim finančnim stanjem in dejstvom, da vozila v času neplačila ni uporabljal.
VSK sodba Cp 57/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri ugotavljanju invalidnosti zaradi izgube sluha poudarilo nujnost uporabe tabele invalidnosti kot sestavnega dela zavarovalnih pogojev.
VSK sklep Cp 27/99 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru regresni zahtevek zavarovalnice ni bil utemeljen, ker je bila zavarovalna pogodba zaradi neplačila premije razvezana še pred nastankom škodnega dogodka.
VSK sodba Cpg 218/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo razmerje med dopolnilnimi zavarovalnimi pogoji in zavarovalno polico ter ugotovilo prednost police v primeru vsebinskega neskladja.
VSL sodba I Cp 1432/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo kogentno naravo zakonskih določb o trajanju zavarovalne pogodbe, kar pomeni, da nepoznavanje zakona ali odsotnost določbe v zavarovalni polici ne vplivata na veljavnost zakonske omejitve razdrtja pogodbe.
VSL sodba I Cpg 1099/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je škoda na vozilu nastala v času veljavnosti kasko zavarovalne pogodbe, zaradi česar je bil zahtevek za izplačilo odškodnine zavrnjen.
Sodba II Ips 122/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zamuda pri prijavi nezgode policiji zaradi zaprtja policijske postaje ponoči ne predstavlja kršitve, ki bi avtomatično vodila v izgubo zavarovalnih pravic, saj splošni pogoji za to opustitev niso predvideli takšne sankcije.
Sodba II Ips 381/96 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila izguba zavarovalnih pravic utemeljena z ugotovitvijo, da je bil zavarovanec v času nesreče pod vplivom alkohola, kar je bilo določeno kot izključitveni razlog v splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska.
Sodba II Ips 177/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri kasko zavarovanju zavarovanec ob nastopu zavarovalnega primera prejme zavarovalnino v višini, ki omogoča nakup enakega vozila, pri čemer se višina škode presoja glede na dan izplačila.
Sklep II Ips 278/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri presoji trajanja bolniškega staleža razmejiti posledice nezgode od posledic predhodnih bolezenskih stanj (v konkretnem primeru lumbalgije), da bi ugotovilo upravičenost do dnevne odškodnine po splošnih pogojih zavarovanja.
VSL sklep II Cp 1919/93 — Višje sodišče v Ljubljani