zavarovalni primer
Sentenca
Zavarovalni primer je dogodek, ki mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov (922. člen OZ). Zgolj zavestno ravnanje zavarovanca pri opravljanju dejavnosti, med katero nastane škoda, ne pomeni, da je škoda nastala po njegovi volji; za izključitev zavarovalnega kritja mora biti podana volja usmerjena prav v nastanek škodnega dogodka. Splošne pogoje zavarovanja je treba razlagati v skladu s kogentnimi določbami OZ, ki urejajo zavarovalno pogodbo in omejujejo možnost pogodbenega odstopanja od zakonskih definicij (924. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da bolečina v hrbtenici, nastala pri vsakdanjem gibu (nagnjenje in vleka zabojnika), ne predstavlja nezgode, saj je šlo za posledico degenerativnega procesa in ne za delovanje zunanje sile.
VSL Sodba I Cp 947/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 922. člen -
Sodišče je presodilo, da diagnoza srčnega infarkta tipa 2 ne izpolnjuje kriterijev za 'hudo bolezen' po zavarovalnih pogojih, ki zahtevajo specifične elemente, značilne za srčni infarkt tipa 1.
VSL Sodba I Cp 1825/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da neizpolnitev pogodbene obveznosti predložitve vseh ključev vozila pri tatvini vzpostavlja izpodbojno domnevo, da zavarovalni primer ni nastal, breme izpodbijanja te domneve pa nosi zavarovanec.
VSL Sodba I Cpg 476/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel dokazati, da sta obe poškodbi na vozilu (zadnji odbijač in vrata prtljažnika) nastali v istem škodnem dogodku, zato zavarovalni primer ni bil v celoti izkazan.
VSC Sodba Cp 388/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 943. člen -
V konkretnem primeru je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ker je sodišče ugotovilo, da škodni dogodek ni nastal na zatrjevani način, ob zatrjevanem času in na zatrjevani lokaciji.
VSC Sodba Cp 39/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Zavarovalnica ne odgovarja za škodo, če vzrok škode ni v zavarovanem dogodku (npr. trčenje), temveč v drugih okoliščinah, kot je neustrezna pritrditev tovora.
VSC Sodba Cpg 182/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da škoda na ostrešju ni bila krita, saj je bila posledica napak pri gradnji, ne pa zunanjih dejavnikov (teža snega), kar pomeni, da vzrok škode izvira iz same stvari.
VSL Sodba II Cp 959/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bila tožba zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da poškodbe na vozilih ne ustrezajo opisanemu načinu prometne nesreče.
VSM Sodba I Cp 765/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo, ali je bil dogodek (padec akumulatorja na nogo) resničen in od volje tožnika neodvisen, pri čemer je tožnik nosil dokazno breme.
VSL Sodba I Cp 328/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 922. člen -
V obravnavani zadevi je bilo sporno, ali je poškodba pri delu z delovnim strojem v mirovanju zajeta v zavarovalno kritje, ki izključuje primarne delovne operacije stroja.
VSRS Sklep II Ips 67/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da oseba, ki pride k zavarovancu z namenom opravljanja dela, ne izpolnjuje pogojev statusa gosta, za katerega je v splošnih pogojih zavarovanja predvideno kritje odgovornosti.
VSL Sodba II Cp 1919/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je bila prometna nesreča prirejena za potrebe neupravičenega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov.
VSM Sodba I Cp 995/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da uporaba zrakoplova v nasprotju z namenom, določenim v zavarovalni pogodbi, ne predstavlja zavarovanega rizika, zato zavarovalnica ni dolžna izplačati zavarovalnine.
VSL Sodba I Cp 987/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je zahtevek za izplačilo zavarovalnine treba presojati po določbah zavarovalne pogodbe in posebnih pogojev, ne pa po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti, tudi če gre za gospodarski spor.
VSL Sklep I Cpg 351/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da voznik v nočnih razmerah in ob močnem nalivu ni mogel predvideti skrite nevarnosti zastajanja vode v podvozu, zato njegovo ravnanje ne predstavlja kršitve, ki bi izključevala zavarovalno kritje.
VSL Sodba I Cpg 803/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka v konkretnem primeru ni uspela dokazati, da je do prometne nezgode in škode na vozilu prišlo na zatrjevani način.
VSL sodba II Cp 3049/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi tožeča stranka ni dokazala vzročne zveze med viharjem in dejanskim načinom pobega rib, zato je sodišče razveljavilo sodbo zaradi neobrazloženosti odločilnih dejstev.
VSL sklep I Cpg 1647/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da neujemanje poškodb na vozilih ne izključuje avtomatično nastanka telesnih poškodb, zato ugovor fingirane nesreče zahteva celovito dokazno oceno povezanosti dogodka in zatrjevane škode.
VSL sklep II Cp 256/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila sporna narava prometne nesreče, za katero je toženka zatrjevala, da je bila namerno povzročena oziroma fingirana.
VSM sodba I Cp 865/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da v civilnem postopku ugotavljanja zavarovalnine ne veljajo enaka stroga pravila glede pridobivanja dokazov kot v kazenskem postopku.
VSM sodba I Cp 948/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnik ni uspel izpodbiti pogodbene domneve, da zavarovalni primer pri tatvini vozila ni nastal, ker ni dokazal trditve o kraji manjkajočega ključa iz zaklenjene pisalne mize.
VSRS sodba II Ips 325/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da po splošnih pogojih zavarovanja AO plus ni krita škoda zaradi zapleta (posttravmatski torticollis), ki je neposredna posledica zvina vratne hrbtenice, če pri tem ni bila izpolnjena zahteva po medicinsko ugotovljeni poškodbi hrbteničnega skeleta.
VSL sodba II Cp 1628/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je škoda zaradi toče nastala v času veljavnosti zavarovalne police.
VSL sodba III Cp 1026/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil odškodninski zahtevek zavrnjen, ker zavarovanec ni prijavil domnevne prometne nesreče policiji, kar je bila pogodbena obveznost za izplačilo zavarovalnine.
VSL sodba I Cpg 1440/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je padec na poledeneli površini opredelilo kot pravni standard negotovega dogodka, saj do njega lahko pride nepričakovano in neodvisno od volje oškodovanca.
VSL sodba II Cp 3533/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila zavrnitev zahtevka utemeljena na ugotovitvi, da prometna nesreča ni bila vzrok za zatrjevano škodo na vozilu.
VSRS sodba II Ips 327/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da je škoda na vozilu, nastala pri nakladanju ali razkladanju tovora, posledica volje voznika zgolj zato, ker je bilo samo opravilo nakladanja zavestno dejanje.
VSL sodba I Cpg 142/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali vdor talne vode v klet zaradi dviga podtalnice predstavlja zavarovalni primer poplave v smislu zavarovalnih pogojev, ki so kritje vezali na poplavljanje zemljišč v neposredni bližini zavarovanih stvari.
VSL sodba II Cp 2847/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 83. člen OZ · 921. člen OZ · 922. člen OZ · 923. člen OZ · 924. člen OZ · 925. člen OZ · 926. člen OZ · 927. člen OZ · 928. člen OZ · 929. člen OZ · 930. člen OZ · 931. člen OZ · 932. člen OZ · 933. člen OZ · 934. člen OZ · 935. člen OZ · 936. člen OZ · 937. člen OZ · 938. člen OZ · 939. člen OZ · 940. člen OZ · 941. člen OZ · 942. člen OZ · 943. člen OZ · 944. člen OZ · 945. člen OZ · 946. člen OZ · 947. člen OZ · 948. člen OZ · 949. člen OZ · 950. člen OZ · 951. člen OZ · 952. člen OZ · 953. člen OZ · 954. člen OZ · 955. člen OZ · 956. člen OZ · 957. člen OZ · 958. člen OZ · 959. člen OZ · 960. člen OZ · 961. člen OZ · 962. člen OZ · 963. člen -
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da je tožnik prometno nesrečo uprizoril (namerno zapeljal s ceste), zato dogodek ni imel narave zavarovalnega primera.
VSL sodba in sklep II Cp 3207/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je šlo za t.i. nameščeno prometno nesrečo, kjer je bila verodostojnost nastanka dogodka izpodbita z ugotovitvami izvedenca o sledeh pnevmatik.
VSL sodba II Cp 394/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da do trka med vozili ni prišlo, zato zavarovalni primer ni nastopil.
Sodba in sklep II Ips 800/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožeči stranki ni uspelo dokazati nastanka škodnega dogodka, ki bi predstavljal zavarovalni primer, zaradi česar je bil zahtevek za izplačilo odškodnine zavrnjen.
VSL sodba II Cp 1759/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru tožnica ni uspela dokazati, da je izlitje vode iz vodomerskega jaška predstavljalo nenaden in negotov dogodek, zato zavarovalnica ni bila dolžna izplačati odškodnine.
Sodba in sklep II Ips 708/2007 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi se je pravno vprašanje nanašalo na razlago vednosti zainteresirane stranke o že nastalem zavarovalnem primeru v primeru pripisa vednosti delavca pravne osebe.
Sklep III DoR 40/2010 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni uspela dokazati, da so poškodbe nastale v prometni nesreči, kot je zatrjevala, zato zavarovalni primer ni bil izkazan.
VSL sodba II Cp 2639/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali škoda, nastala pri upravljanju ročnega električnega viličarja, sodi v okvir zavarovalnega kritja osnovnega avtomobilskega zavarovanja in ali je podana pasivna legitimacija zavarovalnice glede na izključitvene klavzule v splošnih pogojih.
VSL sodba II Cp 1682/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vsaka nastala škoda na zavarovanem objektu ne predstavlja avtomatično zavarovalnega primera, če niso izpolnjeni pogoji iz zavarovalne pogodbe.
Sodba II Ips 565/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zaužitje hrane, okužene s streptokokom, predstavlja zavarovalni primer, saj izpolnjuje elemente negotovosti in nenadnosti dogodka.
VSL sodba II Cp 1990/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker udar strele ni bil zajet v zavarovalni polici kot zavarovalni primer, tožeča stranka pa ni izkazala odgovornosti za škodo kot imetnica nevarne stvari.
VSL sodba I Cpg 93/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora zavarovanec dokazati nastop nezgode, medtem ko dokazno breme za izključitvene razloge (npr. sodelovanje v pretepu) nosi zavarovalnica.
VSK sodba in sklep I Cp 639/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da hladen zrak, ki vdre v prostor skozi odprtine, povzročene z viharjem, predstavlja 'drugo stvar' v smislu zavarovalnih pogojev, zato je škoda zaradi zmrzali neposredna posledica viharja.
VSK sodba I Cp 1031/2002 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da samomor voznika in namerno uničenje vozila ne predstavljata zavarovalnega primera, saj je bila odgovornost zavarovalnice za namerna dejanja izključena s pogodbo in splošnimi pogoji zavarovanja.
Sodba II Ips 634/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je bila zavarovalna pogodba nična zaradi dejstva, da je bil zavarovalni primer v času podpisa police že v fazi nastajanja.
Sodba II Ips 553/94 — Vrhovno sodišče