zavarovanje terjatve z elementi tujine

Namen določbe o zavarovanju terjatev, ki se uveljavljajo v tujini (4. odstavek 270. člena ZIZ), je preprečiti onemogočanje uveljavitve terjatve v primerih, ko bo upnik moral doseči priznanje in izvršitev sodbe v tuji jurisdikciji. Ta določba ni namenjena zavarovanju kakršnihkoli terjatev, temveč le tiste terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka in katere realizacija bo zahtevala postopke v tujini. Začasna odredba ne more služiti zavarovanju terjatev, ki niso predmet konkretnega tožbenega zahtevka.