zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito
Sentenca
Pristojni organ v rednem postopku zavrne prošnjo za mednarodno zaščito kot neutemeljeno, če na podlagi celovite presoje dejstev in okoliščin ugotovi, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca ali subsidiarne oblike zaščite, oziroma če obstajajo izključitveni razlogi (53. člen ZMZ). Odločitev mora temeljiti na celoviti obravnavi vseh vidikov ogroženosti, pri čemer mora biti prosilcu zagotovljena možnost, da se izreče o vseh dokazih in virih informacij, na katere se organ opira.
Iz posameznih sodb
-
Organ je kršil postopek, ker je pri presoji subsidiarne zaščite uporabil vire o izvorni državi, o katerih se tožnik ni mogel predhodno izreči, in odločbo utemeljil fragmentarno.
UPRS sodba I U 906/2015 — Upravno sodišče
-
V tej zadevi je bila prošnja zavrnjena zaradi neizkazane identitete prosilca in neverodostojnosti njegovih izjav o razlogih za zapustitev izvorne države, ki so bile v nasprotju z predloženimi dokazi.
UPRS sodba I U 1439/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je bila prošnja vložena po bivanju v Centru za tujce, ne zadostuje za avtomatično zavrnitev prošnje v pospešenem postopku, če prosilec konkretizira okoliščine preganjanja.
Sodba I Up 314/2011 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila prošnja zavrnjena zaradi neskladij v tožnikovih izjavah glede okoliščin njegovega preganjanja zaradi homoseksualnosti.
UPRS Sodba U 2016/2005-7 — Upravno sodišče