zaznamba izvršljivosti terjatve
Sentenca
Zaznamba izvršljivosti terjatve v zemljiški knjigi je pravno dejanje, ki se vpiše hkrati z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini. Njen temeljni pravni učinek je, da omogoča upniku opraviti izvršbo na obremenjeno nepremičnino tudi proti tistemu, ki jo je pridobil po vpisu zastavne pravice (245. člen ZIZ). S tem se upniku zagotovi neposredno izvršljivost terjatve zoper vsakokratnega lastnika nepremičnine, brez potrebe po vlaganju nove hipotekarne tožbe za pridobitev izvršilnega naslova zoper novega lastnika.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je zaznamba izvršljivosti nujen pogoj za izvršbo zoper novega lastnika nepremičnine, tudi če je bila zastavna pravica pridobljena v okviru predhodnega izvršilnega postopka.
VSM sklep I Ip 1310/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da zemljiškoknjižno sodišče samostojno odloča o zaznambi izvršljivosti na podlagi notarskega zapisa in za to ne potrebuje predhodnega sklepa izvršilnega sodišča.
VSK sklep I Cp 135/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da je notarski zapis o sporazumu strank, ki vsebuje klavzulo o neposredni izvršljivosti, ustrezna podlaga za zaznambo izvršljivosti terjatve v zemljiški knjigi.
VSC sklep Cp 1508/99 — Višje sodišče v Celju