zaznamba vrstnega reda
Sentenca
Zaznamba vrstnega reda je vpis pravnega dejstva v zemljiško knjigo, s katerim se varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice ali hipoteke, katere vpis bo predlagan pozneje (68. člen ZZK-1). Zaznamba sama po sebi ne predstavlja zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo stvarne pravice, temveč zgolj zagotavlja prednostni vrstni red za prihodnje vpise. Z vpisom zaznambe predlagatelj pridobi pravico razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom.
Iz posameznih sodb
-
Pritožnik je neuspešno izpodbijal ustavnost določbe o enoletnem roku veljavnosti zaznambe vrstnega reda, ki se šteje od dneva njenega vpisa.
VSK sklep CDn 86/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Pritožbeno sodišče je zavzelo stališče, da zaznamba vrstnega reda ne preprečuje izvršbe, saj izvršilno sodišče presoja lastninsko stanje na podlagi trenutnega vpisa v zemljiški knjigi, dokler ni vknjižba v zaznamovanem vrstnem redu dejansko opravljena.
VSM sklep I Ip 207/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da je za veljavnost elektronskega predloga za zaznambo vrstnega reda nujno, da je podpis lastnika na predlogu overjen, ne glede na obliko predloženih listin.
VSK sklep CDn 586/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Zaznamba vrstnega reda ni ovira za vpis zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti, tudi če ti vpisi učinkujejo po trenutku zaznambe vrstnega reda.
VSK sklep CDn 154/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo uporabo prehodne določbe 94. člena ZZK-1C, po kateri se za predloge, o katerih je sodišče odločilo po 1. maju 2011, uporablja novi 71. člen ZZK-1 glede roka veljavnosti zaznambe.
VSK sklep CDn 41/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje vpise, ti pa so podvrženi razveznemu pogoju, kar pomeni, da morebitna zloraba te možnosti sama po sebi ne zadošča za ničnost pravnega posla.
Sodba III Ips 21/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za zaznambo vrstnega reda, ker predlagatelj ni bil zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, čeprav je izkazal pravni interes na podlagi pravnomočne sodne poravnave.
VSL sklep I Cp 1188/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je bilo dolžno upoštevati sklic predlagatelja na sklep o zaznambi vrstnega reda, ki se je že nahajal v drugem spisu istega zemljiškoknjižnega sodišča.
VSL sklep I Cp 2553/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je vpis prepovedi odtujitve in obremenitve izgubil učinek, ker je dolžnik pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist tretjega.
VSM sklep I Ip 1266/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da zaznamba vrstnega reda omogoča kasnejšo vknjižbo lastninske pravice, ki učinkuje od trenutka zaznambe, tudi če prvotni posel zaznambe ni bil vezan na točno določeno osebo.
VSL sklep II Cp 163/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zaradi abstraktne narave zaznambe vrstnega reda tretja oseba, ki se sklicuje na obligacijsko pogodbo o prodaji nepremičnine, ne more izkazati pravnega interesa za udeležbo v zemljiškoknjižnem postopku zaznambe.
VSL sklep I Cp 2919/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zaznamba vrstnega reda ne vpliva na presojo, ali je bila hipoteka pridobljena pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji (ZDen).
Sodba III Ips 121/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da zaznamba vrstnega reda ne pomeni pridobitve hipoteke, zato je stališče, da bi bila hipoteka pridobljena že z vpisom zaznambe, materialnopravno zmotno.
VSL sodba I Cpg 289/2004 — Višje sodišče v Ljubljani