zdravniška napaka
Sentenca
Zdravniška napaka predstavlja odstopanje ravnanja zdravstvenega osebja od profesionalnih standardov in medicinske doktrine. Presoja o tem, ali ravnanje ustreza zahtevani stopnji skrbnosti in strokovnega ukrepanja, je v domeni medicinske stroke, zato se takšna vprašanja v sodnem postopku praviloma rešujejo s pomočjo izvedencev medicinske stroke (244., 245. in 252. člen ZPP). Sodišče na podlagi izvedenskega mnenja oceni, ali je bila kršena dolžna skrbnost, ki se pričakuje od strokovnjaka na določenem medicinskem področju.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo, ali je bilo ravnanje zdravstvenega osebja po operativnem posegu v skladu s pravili stroke, ko je tožnica opozarjala na nevrološke težave, ki so bile kasneje interpretirane kot normalen potek po operaciji.
VSL Sodba II Cp 1560/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bila zdravniška napaka utemeljena z opustitvijo laboratorijske preiskave in posledično skoraj 4-urno zapoznelo uvedbo antibiotika, kar je dokazano povečalo verjetnost nastanka hujših zdravstvenih posledic.
VSRS Vmesna sodba in sklep II Ips 38/2024 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni razjasnilo, ali je napačna zdravniška presoja v konkretnem primeru predstavljala opravičljivo zmoto ali zdravniško napako, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost.
VSC Sklep Cp 55/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razmejilo med zdravniško napako in medicinskim zapletom pri porodu, kjer je bila škoda posledica zapleta kljub strokovno neoporečnemu ravnanju.
VSL Sodba II Cp 1774/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da toženka ni ravnala malomarno, saj je izbrala ustrezno metodo operacije in poseg opravila v skladu s pravili stroke, zato tožbene navedbe o zdravniški napaki niso bile utemeljene.
VSC Sodba Cp 437/2018 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPacP · 20. člen -
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da sepsa ni nastala zaradi zaostale posteljice, temveč zaradi vdora bakterij, zato vzročna zveza med ravnanjem zdravstvenega osebja in škodno posledico ni bila dokazana.
VSC Sodba in sklep Cp 180/2018 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pojasnilo, da bakterijska okužba sama po sebi ne pomeni nujno zdravniške napake, saj se lahko pojavi kot zaplet kljub ustrezni in skrbni obravnavi bolnika.
VSL Sodba I Cp 2368/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru ni šlo za zdravniško napako, temveč za zaplet, na katerega je bil tožnik pred operacijo opozorjen in ga je s podpisom privolitve sprejel.
VSM sodba I Cp 46/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da je bil operativni poseg opravljen v skladu z medicinsko doktrino, zato vzročna zveza med posegom in tožničinimi težavami ni bila dokazana.
VSL sodba I Cp 648/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je ocenilo, da je ravnanje zdravstvenega osebja ob zastoju srca, ko niso posumili na pnevmotoraks in nanj ustrezno odreagirali, predstavljalo ravnanje v nasprotju s pravili stroke.
VSRS sodba in sklep II Ips 342/2014 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 239. člen OZ · 240. člen OZ · 6. člen OZ · 6. člen, odstavek 2 ZOR · 18. člen ZOR · 18. člen, odstavek 1 ZOR · 200. člen ZOR · 203. člen ZOR · 262. člen ZOR · 263. člen ZOR · 8. člen ZPP · 245. člen ZPP · 245. člen, odstavek 3 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 367. člen ZPP · 367.a člen ZPP · 377. člen ZPP · 41. člen ZPP · 41. člen, odstavek 2 ZZV · 104. člen -
Sodišče je presodilo, da opustitev dodatnih preiskav (scintigrafija, koronografija) ni predstavljala zdravniške napake, ker je bila diagnoza ishemične bolezni srca ustrezno postavljena na podlagi opravljenega UZ srca in obremenitvenih testov.
VSC sodba Cp 553/2014 — Višje sodišče v Celju
-
V tej sodbi je bila odškodninska odgovornost ugotovljena zaradi okužbe z MRSA, ki je bila posledica neustreznega zdravljenja, ki ni sledilo standardom medicinske stroke.
VSL sodba II Cp 2021/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila zdravniška napaka podana, ker operater po poškodbi arterije ni ustrezno rešil nastalega zapleta, kar je privedlo do predolgega brezkrvja možganov in posledičnega infarkta tkiva.
VSL sodba I Cp 2523/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je poudarilo razmejitev med zdravniško napako in medicinskim zapletom ter izpostavilo, da pri zdravljenju okužb in ginekoloških posegih velja obrnjen dokazni standard o skrbnosti ravnanja.
VSL vmesna sodba I Cp 60/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da se odškodninski zahtevki zaradi zdravniških napak obravnavajo kot civilni delikt, kar vpliva na pravno kvalifikacijo odgovornosti.
VSL sklep II Cp 1114/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je ugotavljanje skladnosti ravnanja z medicinsko doktrino primarno predmet dokazovanja z izvedenci zaradi narave strokovnega znanja, ki je potrebno za presojo.
VSC sklep Cp 330/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da opustitev antitrombotične terapije po odpustu iz bolnišnice ni pomenila zdravniške napake, saj je bilo zdravljenje skladno s slovensko zdravstveno doktrino.
VSL sodba II Cp 3210/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da anafilaktični šok pri uvodu v anestezijo ni posledica zdravniške napake, če statistična pojavnost ne narekuje preventivnih alergoloških testov.
Sodba II Ips 214/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila odgovornost bolnišnice podana zaradi opustitve biopsije, ki bi omogočila manj invaziven operativni poseg, namesto katerega je bil opravljen preobsežen in nepotreben poseg.
Sodba II Ips 1018/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da huda alergijska reakcija na kontrastno sredstvo pri intravenski urografiji predstavlja naključni zaplet in ne medicinsko napako, saj je osebje ravnalo v skladu s profesionalnimi standardi.
Sodba II Ips 88/2009 — Vrhovno sodišče