združitev pravd
Sentenca
Sodišče lahko s sklepom združi več pravd med istimi strankami za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši postopek ali zmanjšajo stroški (300. člen ZPP). Odločitev o združitvi je v diskrecijski presoji sodišča, ki jo sprejme na podlagi načela ekonomičnosti postopka. Nezdružitev pravd sama po sebi ne pomeni kršitve postopka, če sodišče v vsaki zadevi zagotovi ustrezno in zakonito obravnavanje.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Sodni red (Sodni red)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)
- Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZRPPN)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila združitev utemeljena z enovitostjo pojma pripadajočega zemljišča, ki je neločljivo povezan s stavbami, ne glede na katastrske meje parcel.
VSRS Sklep I R 171/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da načelo ekonomičnosti postopka (združitev pravd) ne more nadomestiti oziroma spremeniti pravil o stvarni pristojnosti, če vrednost spornega predmeta ne ustreza pristojnosti sodišča.
VSL Sklep III Cp 545/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožbeno sodišče je združilo dve zadevi med istima strankama zaradi neločljive povezanosti pritožbenih odločitev o glavni stvari in stroških postopka.
VSC Sklep in sodba Cp 76/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 8. člen -
Sodišče je poudarilo, da bi bila prekinitev postopka le za del združene zadeve v nasprotju z namenom instituta združitve pravd, če je predhodno vprašanje relevantno za celotno združeno zadevo.
VSL Sklep I Cpg 310/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru vložitve več tožb s strani različnih kandidatk za status zunajzakonske partnerke lahko pravdno sodišče postopka združi zaradi učinkovitega reševanja izključujočih se zahtevkov.
VSL Sklep II Cp 2027/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da kljub združitvi dveh ločenih tožb zoper različne solastnike zaradi identičnega zahtevka, zaradi pomanjkanja privolitve tožencev v razširitev tožbe, sosporništvo ni nastalo.
VSL Sodba I Cp 1328/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave zaradi nezdružitve nasprotne tožbe s prvotno tožbo je neutemeljen, saj sodišče ni vezano na dolžnost združitve.
VSC Sodba Cpg 44/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je svojo odločitev o vrednosti spornega predmeta utemeljilo z namero o kasnejši združitvi pravd, kar pa ne more biti podlaga za določitev stvarne pristojnosti v trenutku vložitve tožbe.
VSL Sklep II Cp 2146/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za združitev pravd, ker gre za vprašanje procesnega vodstva, na katerega stranke ne morejo vplivati s pravnimi sredstvi.
VSRS Sodba in sklep II Ips 73/2018 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 301. člen ZFPPIPP · 301. člen, odstavek 7 ZPP · 13. člen ZPP · 206. člen ZPP · 206. člen, odstavek 1 ZPP · 206. člen, odstavek 1, točka 1 ZPP · 300. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 367. člen ZPP · 370. člen ZPP · 370. člen, odstavek 1 ZPP · 370. člen, odstavek 1, točka 1 ZPP · 370. člen, odstavek 1, točka 2 ZPP · 377. člen ZPP · 378. člen ZPP · 41. člen ZPP · 41. člen, odstavek 2 ZPP · 7. člen -
Sodišče ni dolžno združiti postopkov v primeru sočasnega obravnavanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in redne odpovedi iz poslovnega razloga, če oceni, da to ne bi prispevalo k ekonomičnosti postopka.
VSRS Sodba VIII Ips 237/2017 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka je neuspešno uveljavljala smotrnost združitve tožbe in nasprotne tožbe.
VSL Sodba I Cp 2180/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 132. člen ZDen · 3. člen ZDen · 4. člen ZDen · 64. člen ZGJS · 64. člen ZGJS · 76. člen ZOR · 60. člen ZPP · 155. člen ZPP · 214. člen ZPP · 300. člen ZPP · 300. člen, odstavek 1 ZPP · 337. člen ZRPPN · 16. člen ZZK-1 · 243. člen ZZK-1 · 40. člen ZZK-1 · 40. člen, odstavek 1 ZZK-1 · 40. člen, odstavek 1, točka 3 -
Sodišče je presodilo, da ločeno obravnavanje nasprotne tožbe zaradi povračila vlaganj in prvotne tožbe zaradi plačila uporabnine ne vpliva na zakonitost odločitve, saj povezanost zahtevkov ni izključevala možnosti ločene obravnave.
VSL Sklep I Cp 2388/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi napačno združilo postopka, ki sta tekla pred različnima sodiščema (okrajnim in okrožnim sodiščem).
VSRS Sklep III R 25/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za združitev več pravdnih zadev, saj je ocenilo, da pogoji za pospešitev postopka ali zmanjšanje stroškov v konkretnem primeru niso bili izkazani.
VSL sodba in sklep I Cp 2528/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo združitev zadev, ker postopka nista potekala pred istim sodiščem, hkrati pa je poudarilo, da delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP v takšnem primeru ni primerno sredstvo za dosego združitve.
VSL sklep IV Cp 1804/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče zavrglo pritožbo druge tožnice zoper odločitev o zahtevku prvega tožnika, saj druga tožnica v tisti pravdi ni imela procesne legitimacije.
VSK sodba in sklep Cpg 358/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je združitev postopkov utemeljilo s preprečitvijo ponovnega izpostavljanja otroka izvedenskemu ocenjevanju v dveh ločenih postopkih.
VSL sodba IV Cp 1762/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo združitev pravd, ker sta imeli zadevi različno dejansko stanje in pravno podlago, zato združitev ne bi prinesla procesne ekonomije.
VSL sodba I Cpg 894/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se nasprotna tožba vpisuje ločeno in da lahko sodišče kljub možnosti združitve pravdi obravnava ločeno, kar zahteva samostojno izpolnitev trditvenega in dokaznega bremena v vsaki od njiju.
VSL sodba I Cpg 622/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni dolžno združiti postopkov zgolj zaradi obstoja vzporednih zadev med istimi strankami, če oceni, da to ni nujno za ekonomičnost postopka.
VSL sklep IV Cp 2338/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je odločitev o združitvi pravd v diskrecijski pristojnosti sodišča, ne glede na predlog stranke.
VDSS sodba Psp 283/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 189. člen -
Sodišče je poudarilo, da združitev pravd ne vpliva na samostojnost zahtevkov pri odmeri pravdnih stroškov za tožbo in nasprotno tožbo.
VSL sodba in sklep I Cpg 738/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je odločitev o združitvi pravd v rokah sodišča in ne strank, saj gre za vprašanje smotrnosti, ekonomičnosti in koncentracije glavne obravnave.
VSL sklep II Cp 1570/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je sklep o združitvi pravd procesno vodstvo, zoper katerega pritožba ni dovoljena, saj se nanaša izključno na vodenje postopka.
VSL sklep I Cp 1540/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za združitev zadev, ker je bil podan šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo, kar bi neupravičeno podaljšalo trajanje postopka.
VSL sklep I Cpg 1041/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 191. člen ZPP · 191. člen, odstavek 1 ZPP · 191. člen, odstavek 1, točka 2 ZPP · 208. člen ZPP · 208. člen, odstavek 2 ZPP · 279.b člen ZPP · 279.b člen, odstavek 2 ZPP · 279.b člen, odstavek 3 ZPP · 279.b člen, odstavek 4 ZPP · 279.b člen, odstavek 5 ZPP · 3. člen ZPP · 300. člen ZPP · 300. člen, odstavek 1 ZPP · 457. člen ZPP · 457. člen, odstavek 3 -
Sodišče je zavrnilo pritožbeni očitek o nezdružitvi pravd, saj je odločitev o združitvi v domeni procesnega vodstva, ki je bilo v konkretnem primeru pravilno izvedeno.
VDSS sodba Pdp 863/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vprašanje združitve pravd ne preprečuje sodišču, da predhodno odloči o procesnih predpostavkah, kot je zavrženje zaradi litispendence.
VSL sklep I Cpg 1318/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je utemeljeno zavrnilo združitev spora o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odškodninskega spora zaradi mobbinga.
VDSS sodba Pdp 110/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da združitev pravd ne pomeni, da je vročanje v eni zadevi avtomatsko veljavno tudi za druge združene zadeve, če za to ni posebnih procesnih razlogov.
VSL sodba in sklep III Cp 2979/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je združitev zahtevkov delavca zoper delodajalca in zavarovalnico iz istega škodnega dogodka ekonomična in zagotavlja večjo pravno varnost.
VSL sklep II Cp 59/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da združitev pravd ne izključuje možnosti izdaje delne sodbe o posameznem zahtevku, ki je že zrel za odločitev.
Sodba II Ips 1072/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je opozorilo na pomen koneksnosti nasprotne tožbe s prvotno tožbo kot razlog za smotrnost skupnega obravnavanja.
VSK sklep Cp 1211/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da združitev pravde zaradi izpraznitve stanovanja s pravdo zaradi motenja posesti ne daje stranki pravice do revizije zoper sklep o motenju posesti, saj ta ostaja postopek, v katerem revizija ni dovoljena.
Sodba in sklep II Ips 285/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za združitev pravd, ker med zahtevkoma ni bilo ugotovljene zadostne dejanske in pravne povezanosti, ki bi upravičevala ekonomičnost postopka.
VSL sodba I Cpg 1345/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za združitev pravd z utemeljitvijo, da bi v konkretnem primeru združitev postopek prej zavlekla, kot pa pospešila.
VSL sodba I Cpg 1023/98 — Višje sodišče v Ljubljani