zemljiški dolg
Sentenca
Zemljiški dolg je stvarna pravica, ki imetniku omogoča zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom (192. člen SPZ). Plačilo zemljiškega dolga ne sme biti vezano na pogoj. Imetnik zemljiškega pisma pridobi prednostni vrstni red poplačila, kar pomeni, da ima prednost pred upniki, ki svojih terjatev nimajo zavarovanih ali so jih zavarovali kasneje.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru dolžnica ni uspela z impugnacijskim ugovorom, ker iz predložene dokumentacije niso izhajali dogovori o načinu poplačila zemljiškega dolga niti kvantitativna omejitev izvršilnega zahtevka.
VSM Sklep I Ip 68/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
V izvršilnem postopku, kjer je izvršilni naslov zemljiško pismo, dolžnik ne more uveljavljati vseh ugovorov iz temeljnega obligacijskega razmerja, temveč le tiste, ki neposredno vplivajo na obstoj oziroma prenehanje zemljiškega dolga.
VSL sklep III Ip 2382/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 233. člen OZ · 233. člen, odstavek 2 SPZ · 192. člen SPZ · 193. člen SPZ · 194. člen SPZ · 195. člen SPZ · 196. člen SPZ · 196. člen, odstavek 2 SPZ · 197. člen SPZ · 198. člen SPZ · 199. člen SPZ · 199. člen, odstavek 2 SPZ · 200. člen ZIZ · 55. člen ZIZ · 55. člen, odstavek 1 ZPP · 212. člen -
V konkretnem primeru je vpis zemljiškega dolga v korist neznanih imetnikov narekoval prednost upnikove pravice do sodnega varstva pred razpolagalno pravico lastnika.
VSL sklep Cst 546/2014 — Višje sodišče v Ljubljani