zemljiškoknjižna listina
Sentenca
Zemljiškoknjižna listina je pravni akt, ki mora vsebovati vse z zakonom zahtevane sestavine in obliko, da lahko služi kot podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Za uspešno vknjižbo mora predlagatelj predložiti listino, ki izkazuje materialnopravno podlago za vpis, sicer sodišče predlog zavrže zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk (146. člen ZZK). Sodišče pri odločanju o vpisu preverja le skladnost predložene listine z zakonskimi zahtevami glede vsebine in oblike, ne pa tudi zunajknjižnih dejstev, kot so posest ali zatrjevano pravno nasledstvo, ki nista ustrezno dokumentirana.
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru je bil notarski zapis spremenjen brez soglasja odsvojitelja, zato listina ni bila primerna za vpis lastninske pravice.
VSK sklep CDn 351/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je dopustilo, da se zahtevek na overitev podpisa na razdelilni pogodbi obravnava kot zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, če je vsebinski cilj obeh isti.
VSL sodba I Cp 551/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da subjektivne meje pravnomočnosti sodbe sicer učinkujejo proti dedičem, vendar mora biti za vknjižbo predložen celoten sklop listin, ki dokazujejo prehod lastninske pravice od zemljiškoknjižnih lastnikov na predlagatelja.
VSL sklep II Cp 4128/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče predlog zavrglo, ker predlagatelj ni predložil ustrezne zemljiškoknjižne listine, ki bi bila podlaga za vknjižbo lastninske pravice, temveč se je skliceval na posest in zakonsko lastninjenje, kar ne nadomešča zahtevanih listin.
VSL sklep II Cp 4687/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil predlog za vknjižbo zavrnjen, ker izročitelj v času sklenitve izročilne pogodbe leta 1970 ni bil več lastnik predmetnih nepremičnin, saj so bile te že predhodno odpisane iz zemljiškoknjižnih vložkov.
VSL sklep II Cp 728/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka ni mogla izstaviti veljavne zemljiškoknjižne listine za vpis služnosti, ker sama ni bila vpisana kot lastnica nepremičnine v zemljiški knjigi.
VSL sodba II Cp 951/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil predlog za vknjižbo zavrnjen, ker je predlagatelj predložil le neoverjeno fotokopijo darilne pogodbe in je kljub pozivom ni nadomestil z izvirnikom ali overjenim prepisom.
Sklep II Ips 264/99 — Vrhovno sodišče