zloraba azilnega postopka

Sentenca

Zloraba azilnega postopka je podana, kadar prosilec za azil institut azila uporabi z namenom odložitve ali preprečitve prisilne odstranitve iz države, namesto za iskanje mednarodne zaščite. Za presojo zlorabe je ključna časovna komponenta: tujec, ki nezakonito vstopi v državo, mora za azil zaprositi v najkrajšem možnem času (8. člen ZAzil). Če prosilec vloži prošnjo šele po dolgem obdobju nezakonitega bivanja in šele ob neposredni grožnji z odstranitvijo, se takšno ravnanje šteje za zlorabo postopka, kar je razlog za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene (35. in 36. člen ZAzil).

Pravna podlaga:

Iz posameznih sodb

Sodišče je presodilo, da so nekonsistentnosti v tožnikovih izjavah upravičeno vodile do ocene o neverodostojnosti in zavrnitve prošnje kot očitno neutemeljene.

Sodba I Up 65/2008 — Vrhovno sodišče
Sodišče je poudarilo, da zgolj eno logično nepojasnjeno neskladje v izjavah prosilca zadostuje za sklep o zlorabi postopka.

Sodba I Up 3/2008 — Vrhovno sodišče
Sodišče je zlorabo postopka ugotovilo na podlagi časovnega zamika med nezakonitim vstopom v državo, prijetjem s strani policije in kasnejšo vložitvijo prošnje za azil, ob hkratni nekonsistentnosti prosilčevih navedb.

Sodba I Up 761/2007 — Vrhovno sodišče
Tožnik je v postopku navajal kontradiktorne osebne podatke in podatke o družinskih članih, česar ni uspel pojasniti, s čimer je izkazal zlorabo postopka.

sodba in sklep U 2175/2007 — Upravno sodišče
V obravnavanem primeru je bila prošnja za azil zavrnjena, ker je prosilec prikril, da je predhodno že dvakrat zaprosil za azil v Republiki Italiji in samovoljno zapuščal azilne centre.

Sodba I Up 652/2007 — Vrhovno sodišče
Sodišče je presodilo, da so tožnikove izjave o poti in bivanju v različnih državah neskladne in neprepričljive, kar je utemeljilo sum zlorabe azilnega postopka.

Sodba I Up 603/2007 — Vrhovno sodišče
Sodišče je izpostavilo, da prostovoljna vrnitev v izvorno državo, iz katere je prosilec pred tem zbežal zaradi strahu pred preganjanjem, kaže na zlorabo azilnega postopka.

Sodba I Up 573/2007 — Vrhovno sodišče
V konkretnem primeru je sum zlorabe postopka temeljil na nasprotujočih si navedbah prosilca glede ogroženosti družinskih članov v pisni prošnji in na zaslišanju.

Sodba I Up 538/2007 — Vrhovno sodišče
Sodišče je potrdilo, da se za lažno predstavitev razlogov šteje tudi navajanje neverodostojnih ali bistveno različnih razlogov za zapustitev izvorne države.

Sodba I Up 541/2007 — Vrhovno sodišče
Sodišče je poudarilo, da vložitev prošnje za azil takoj po prijetju policije po ilegalnem prehodu meje in skrivanju v državi kaže na namen odložitve prisilne odstranitve, kar predstavlja zlorabo postopka.

Sodba I Up 394/2007 — Vrhovno sodišče
Sodišče je kot zlorabo postopka ocenilo vložitev prošnje za azil šele peti dan bivanja v centru za tujce, potem ko je bil tujec vrnjen v državo zaradi neuspešnega ilegalnega prehoda meje.

Sodba I Up 379/2007 — Vrhovno sodišče
V konkretnem primeru je bila zloraba postopka ugotovljena, ker je tujec namero za azil izrazil šele peti dan bivanja v Centru za tujce, neposredno po seznanitvi z odstranitvijo iz države.

Sodba I Up 359/2007 — Vrhovno sodišče
Sodišče je kot element zlorabe postopka prepoznalo vložitev prošnje za azil zgolj z namenom odloga prisilne odstranitve iz države.

Sodba I Up 336/2007 — Vrhovno sodišče
Sodišče je ugotovilo zlorabo postopka, ker je prosilec lažno zatrjeval, da je izvorno državo zapustil zaradi groženj, medtem ko je v tistem času v Republiki Sloveniji zakonito opravljal sezonsko delo.

Sodba I Up 325/2007 — Vrhovno sodišče
Sodišče je kot zlorabo postopka štelo dejstvo, da je tožnik prošnjo vložil šele mesec dni po nezakonitem vstopu v državo.

Sodba I Up 263/2007 — Vrhovno sodišče
V konkretnem primeru je bila prošnja za azil ocenjena kot zloraba postopka, ker jo je tožnik vložil šele dva dni po prijetju in namestitvi v Center za tujce, z očitnim namenom izognitve prisilni odstranitvi iz države.

Sodba I Up 174/2007 — Vrhovno sodišče
V obravnavanem primeru je bila zloraba postopka utemeljena z dejstvom, da je prosilec namero za azil izrazil šele po stikih z organi pregona in po izdaji odločbe o prekršku zaradi ilegalnega prehoda državne meje.

Sodba I Up 110/2007 — Vrhovno sodišče
Sodišče je izpostavilo, da je vložitev prošnje za azil z namenom odložitve prisilne odstranitve iz države relevanten element pri presoji suma zlorabe postopka.

Sodba I Up 7/2007 — Vrhovno sodišče
Sodišče je poudarilo, da je za presojo verodostojnosti prosilca ključna skladnost med njegovim ravnanjem in podanimi izjavami, pri čemer pomanjkanje konkretnega opisa razlogov za azil ob vložitvi vloge utemeljuje zavrnitev prošnje v pospešenem postopku.

Sodba I Up 1685/2006 — Vrhovno sodišče
V obravnavanem primeru je bila zloraba postopka prepoznana, ker je prosilec vložil prošnjo za azil šele četrti dan bivanja v Centru za tujce, kamor je bil nastanjen zaradi postopka odstranitve iz države.

Sodba I Up 1600/2006 — Vrhovno sodišče
Sodišče je kot zlorabo postopka ocenilo okoliščino, da je tujec prošnjo za azil vložil šele četrti dan po nastanitvi v Centru za tujce, čeprav je bil ves čas pod nadzorom organa.

Sodba I Up 1544/2006 — Vrhovno sodišče
V tej zadevi je bila prošnja za azil zavrnjena, ker so bile tožnikove navedbe o preganjanju zaradi etnične pripadnosti ocenjene kot neverodostojne, pavšalne in nekonkretizirane.

Sodba I Up 1442/2006 — Vrhovno sodišče
V konkretnem primeru je bila prošnja ocenjena kot zloraba postopka, ker je tožnik ponovno prošnjo vložil tik pred prisilno odstranitvijo iz države in navajal nedosledne podatke o svojem političnem udejstvovanju.

Sodba I Up 1201/2006 — Vrhovno sodišče
V konkretnem primeru je bila zloraba postopka prepoznana, ker je tožnik za azil zaprosil šele po nastanitvi v centru za tujce z namenom odstranitve iz države, pri čemer se je v državi nahajal ilegalno že več let.

Sodba I Up 1052/2006 — Vrhovno sodišče
Zloraba se kaže v časovni komponenti vložitve prošnje (po daljšem bivanju v centru za tujce) in v nasprotujočih si izjavah o nameravanem cilju potovanja.

Sodba I Up 1023/2006 — Vrhovno sodišče
V konkretnem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker je prosilec navedel, da je v državo prišel izključno iz ekonomskih razlogov, kar ne izpolnjuje pogojev za status begunca.

Sodba I Up 581/2006 — Vrhovno sodišče
V konkretnem primeru je bila prošnja za azil ocenjena kot zloraba postopka, ker jo je tožnik vložil dva meseca po poteku vizuma in šele po tem, ko so ga policisti prijeli z namenom deportacije.

Sodba I Up 1195/2005 — Vrhovno sodišče
Sodišče je kot zlorabo azilnega postopka ocenilo ravnanje tožnika, ki je prošnjo za azil vložil šele osem mesecev po ilegalnem prehodu meje in po privedbi v Center za tujce.

Sodba I Up 959/2005 — Vrhovno sodišče
V obravnavanem primeru je bila zloraba postopka ugotovljena, ker je prosilec pri podaji prošnje v Sloveniji zamolčal, da je že predhodno zaprosil za azil v Nemčiji, kar je bilo potrjeno s sistemom Eurodac.

Sodba I Up 202/2005 — Vrhovno sodišče
V obravnavanem primeru je bila zloraba azilnega postopka podana, ker je tožnik prikril, da je že predhodno vložil prošnji za azil v dveh drugih državah.

Sodba I Up 235/2005 — Vrhovno sodišče
Sodišče je presodilo, da tožnik prošnje ni zlorabil, ker ob prehodu meje ni uveljavljal azila, zato zavrnitev prošnje na podlagi 35. člena ZAzil ni bila utemeljena.

Sodba in sklep U 138/2005 — Upravno sodišče

Pravna podlaga: URS · 18. člen ZAzil · 35. člen ZAzil · 35. člen, odstavek 2 ZAzil · 36. člen ZAzil · 36. člen, odstavek 1 ZAzil · 39. člen ZAzil · 39. člen, odstavek 2 ZST · 13. člen ZST · 13. člen, odstavek 1
V konkretnem primeru je bila zloraba postopka ugotovljena zaradi vložitve prošnje zgolj z namenom odložitve prisilne odstranitve iz Republike Slovenije.

Sodba I Up 384/2004 — Vrhovno sodišče
V konkretnem primeru je bila zloraba postopka prepoznana v dejstvu, da je tožnik vložil prošnjo za azil šele po pridržanju v centru za tujce z namenom preprečitve odstranitve iz države, pri čemer je predhodno uporabljal ponarejen potni list.

sodba in sklep U 157/2004 — Upravno sodišče
V tej zadevi je bila zloraba azilnega postopka prepoznana, ker so tožniki vložili prošnjo zgolj zaradi prenehanja statusa začasnega zatočišča in ne zaradi dejanske ogroženosti v izvorni državi.

Sodba I Up 729/2002 — Vrhovno sodišče
Sodišče je presodilo, da so neskladja v izjavah, posedovanje več potnih listov in potovanje skozi več varnih držav brez prošnje za azil kazalniki, da prosilčev glavni namen ni iskanje zaščite, temveč zloraba postopka.

Sodba I Up 133/2001 — Vrhovno sodišče