zloraba izvršbe
Sentenca
Kaznivo dejanje zlorabe izvršbe stori, kdor v izvršilnem postopku protipravno izterja več, kot je dolžnik dolžan plačati, ali si prilasti zmotno preplačilo dolga (216. člen KZ-1). Za obstoj kaznivega dejanja je bistvena zavestna zloraba izvršilnega naslova, pri čemer se za protipravnost šteje tudi uveljavljanje terjatve na podlagi razveljavljenega ali nadomeščenega izvršilnega naslova, o čemer je upnik vedel, a je to v postopku zamolčal. Dejanje je mogoče storiti z direktnim naklepom, ko upnik zavestno izigra dolžnika z uporabo neveljavnega pravnega naslova.
Iz posameznih sodb
-
V tej sodbi je bilo kaznivo dejanje storjeno s predlogom za izvršbo na podlagi notarskega zapisa, ki se je nanašal na neobstoječo terjatev iz prodajne pogodbe, čeprav bi moral biti dolg iz posojilne pogodbe predhodno ugotovljen v pravdnem postopku.
VSM Sodba IV Kp 37372/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da ravnanje upnika ni izpolnilo zakonskih znakov zlorabe izvršbe, ker izvršba na nepremičnine dolžnika ni pomenila protipravne izterjave od oškodovanke kot tožilke.
VSRS Sodba I Ips 3051/2017 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zloraba izvršbe podana, ker je upnica vložila predlog za izterjavo preživnine na podlagi prejšnje sodne poravnave, čeprav je bila ta z novo sklenjeno sodno poravnavo že razveljavljena, kar je upnica zamolčala.
VSC Sodba II Kp 55222/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da očitek dogovora zgolj z enim udeležencem dražbe, ob prisotnosti več drugih dražiteljev, ne predstavlja izvršitvene oblike kaznivega dejanja zlorabe izvršbe, saj takšen dogovor ne more povzročiti prepovedane posledice izigranja upnikov.
VSL Sodba VII Kp 39543/2016 — Višje sodišče v Ljubljani