zloraba notranje informacije
Sentenca
Kaznivo dejanje zlorabe notranje informacije (238. člen KZ-1) zahteva uporabo notranje informacije, ki je natančna, ni javno objavljena, se nanaša na izdajatelja finančnih instrumentov ali na finančni instrument sam in bi ob razkritju verjetno pomembno vplivala na ceno teh instrumentov (373. člen ZTFI). Informacija mora imeti notranjo povezavo z izdajateljem ali njegovim poslovanjem; zgolj splošne tržne informacije o ponudbi in povpraševanju na trgu ne izpolnjujejo zakonskih znakov notranje informacije.
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da bi obdolženec v primeru namena zlorabe informacije o odličnem poslovanju delnice kupil takoj ali čim prej, da bi si zagotovil korist v najvišji možni vrednosti.
VSL Sodba VII Kp 4921/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je udeležba menedžmenta v lastništvu družbe legitimna, saj usklajuje interese uprave z interesi delničarjev, kar mora biti upoštevano pri presoji namena nakupa delnic.
VSRS Sodba I Ips 4921/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da informacija o tržnem povpraševanju po določenem vrednostnem papirju, ki nima neposredne povezave s poslovanjem izdajatelja, ne predstavlja notranje informacije v smislu kazenskega prava.
VSL Sklep II Kp 44352/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se dejstveni opis kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije ne prekriva z znaki prekrška po 566. členu ZTFI.
VSL Sodba VII Kp 4921/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo med zlorabo notranje informacije in manipulacijo na trgu, pri čemer je poudarilo, da ustvarjanje navideznega povpraševanja znotraj poslovnega sistema predstavlja manipulacijo in ne zlorabe notranje informacije.
VSL sodba I Kp 1500/2008 — Višje sodišče v Ljubljani