zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Sentenca
Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen KZ-1) stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj, prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi sebi ali drugemu oziroma povzročitve škode. Za obstoj kaznivega dejanja je nujno podan naklep, ki vključuje zavest o protipravnosti ravnanja. Če pravna podlaga, ki ureja pravice in obveznosti, ni jasna in nedvoumna, storilcu ni mogoče očitati zavestne kršitve zakonodaje.
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO)
- Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)
- Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Sodni red (Sodni red)
- Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Kodeks ravnanja javnih uslužbenc…)
- Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)
- Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Kolektivna pogodba za dejavnost…)
- Zakon o policiji (ZPol)
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
- Pravilnik o policijskih pooblastilih (Pravilnik o policijskih pooblast…)
- Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da obtožencu ni mogoče očitati naklepa pri izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost, ker zakonodaja na tem področju v kritičnem času ni bila jasna in nedvoumna.
VSL Sodba II Kp 28433/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo spremembo narave kaznivega dejanja z novelo KZ-1E, ki je temeljno obliko spremenila iz formalnega delikta v kaznivo dejanje s kvalificirano premoženjsko posledico.
VSM Sklep II Kp 5876/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 257. člen KZ-1 · 257. člen, odstavek 3 KZ-1 · 257. člen, odstavek 5 ZKP · 314. člen ZKP · 314. člen, odstavek 3 ZKP · 354. člen ZKP · 354. člen, odstavek 1 ZKP · 359. člen ZKP · 359. člen, odstavek 1 ZKP · 359. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 84. člen ZKP · 84. člen, odstavek 5 -
Sodišče je pojasnilo, da zakonski opis kaznivega dejanja po 257. členu KZ-1 ne dopušča razlage, da gre za kolektivno kaznivo dejanje.
VSL Sklep II Kp 21545/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Za kaznivo dejanje je dovolj, da uradna oseba stori zlorabo v okviru svojih nalog, tudi če v konkretnem primeru ni imela formalnih pooblastil za končni razplet situacije (npr. vračilo vozila).
VDSS Sodba Pdp 517/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 217. člen KZ-1 · 217. člen, odstavek 3 KZ-1 · 257. člen KZ-1 · 8. člen KZ-1 · 99. člen KZ-1 · 99. člen, odstavek 1 KZ-1 · 99. člen, odstavek 1, točka 3 ZDR-1 · 109. člen ZDR-1 · 109. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 2 ZDR-1 · 33. člen ZDR-1 · 34. člen ZDR-1 · 37. člen ZJU · 93. člen ZNPPol · 13. člen ZNPPol · 15. člen ZNPPol · 17. člen -
Tožnica je kot policistka izrabila svoj položaj s posredovanjem podatkov, ki so ji bili dostopni pri delu, s čimer je tretji osebi pridobila nepremoženjsko korist.
VDSS Sodba Pdp 144/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 257. člen KZ-1 · 257. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 109. člen ZDR-1 · 109. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 109. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 110. člen ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 110. člen, odstavek 1, alinea 1 ZDR-1 · 118. člen ZNPPol · 3. člen ZNPPol · 3. člen, odstavek 1, točka 16 -
Sodišče je pojasnilo razliko v konstrukciji kaznivega dejanja po 257. členu KZ-1 pred in po uveljavitvi novele KZ-1E, zlasti glede vloge namena (obarvanega naklepa) kot zakonskega znaka.
VDSS Sklep Pdp 474/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Kršitev delovnih obveznosti, ki vključuje samovoljno meritorno odločanje brez pristojnosti in neizvršitev sodne odredbe, je bila kvalificirana kot zloraba uradnega položaja javnega uslužbenca.
VDSS Sodba Pdp 245/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Obtožni predlog je bil zavržen, ker oškodovanka kot tožilka ni zadostno konkretizirala elementov naklepa, nastale škode oziroma pridobljene koristi, ki so nujni za obstoj kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.
VSM Sklep IV Kp 14418/2018-1 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da nepravilno odrejen prisilni privod v konkretnem primeru ni zadostoval za utemeljitev kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.
VSM Sklep IV Kp 44068/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavani zadevi je bila vloga oškodovanke kot tožilke zavržena, ker opis dejanja ni vseboval navedbe o namenu pridobitve nepremoženjske koristi ali povzročitve škode, kar je bistveni zakonski znak kaznivega dejanja.
VSM Sklep IV Kp 12989/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnik je zlorabil položaj prekrškovnega organa tako, da je hkrati svetoval kršitelju in mu pomagal pri sestavi izjave, s čimer je pridobil premoženjsko korist tretji osebi in povzročil škodo državnemu proračunu.
VDSS Sodba Pdp 1051/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstveni opis kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja vsebuje vse znake, če vključuje kršitev obveznosti pridobitve cenitve nepremičnin pri razpolaganju s stvarnim premoženjem občine.
VSL Sklep II Kp 37568/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker kljub ugotovitvi, da je ravnal v nasprotju z zakonom pri sklepanju pogodb brez javnega naročanja, tožilstvo ni dokazalo namena pridobitve koristi.
VSM Sodba IV Kp 14660/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Ravnanje policistov, ki so opravili preizkus alkoholiziranosti v mejah svojih pooblastil po ZPrCP, ne pomeni zlorabe uradnih pravic, četudi je oškodovanec postopek dojemal kot neupravičen poseg.
VSM Sodba IV Kp 3966/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Zloraba položaja je bila podana, ko je komandir policijske postaje podrejenim naročil varovanje zasebnega objekta v nasprotju z internimi pravili in namembnostjo policijskih nalog.
VDSS Sodba Pdp 200/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V tej zadevi je bilo kaznivo dejanje storjeno s tem, ko je policist odredil preizkus alkoholiziranosti osebi, za katero je vedel, da ni voznica, s čimer je partnerici dejanske voznice omogočil izognitev sankcijam.
VSC sodba II Kp 30676/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Dejanje je bilo realizirano z neupravičenim predpisovanjem zdravil, za katera je veljal poseben postopek, s čimer je storilec izrabil svoj uradni položaj za pridobitev protipravne premoženjske koristi.
VSRS Sodba I Ips 26180/2014-1021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da koncesnina za izvedbo visokošolskega programa predstavlja odmeno za stroške izvedbe in ekvivalenco opravljenega dela, zato ne pomeni premoženjske koristi, temveč nepremoženjsko korist v smislu 257. člena KZ-1.
VSL Sklep VII Kp 57333/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da izognitev odgovornosti za cestnoprometni prekršek predstavlja pridobitev nepremoženjske koristi v smislu 257. člena KZ-1.
VSM sodba IV Kp 10503/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je šlo za vzdrževanje poslovnega odnosa med občino in podjetjem v lasti župana oziroma njegovega družinskega člana po uveljavitvi ZIntPK.
VSL sklep II Kp 43010/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo obtožbo, ker je bila v obtožnici očitana pridobitev koristi drugi osebi, kar po tedaj veljavnem zakonu ni izpolnjevalo zakonskih znakov kvalificirane oblike kaznivega dejanja.
VSK sodba II Kp 13611/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da zgolj pripisovanje zaslug za izgradnjo objekta v občini ne predstavlja konkretizacije zakonskega znaka nepremoženjske koristi, če obtožba ne vsebuje navedb o pridobitvi dodatne ugodnosti ali privilegija.
VSRS Sodba I Ips 52444/2012-58 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je opustitev izdaje potrdila o prejemu gotovine in protipravna prilastitev sredstev izpolnila zakonske znake zlorabe uradnega položaja.
VDSS sodba Pdp 445/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica je kot pedagoška delavka z opustitvijo dolžnega nadzorstva in zavestnim kršenjem predpisov pri opravljanju službe izpolnila znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.
VDSS sodba Pdp 47/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila kršitev podana, ker direktor članice univerze ni zagotovil namenske porabe javnih sredstev za raziskovalne projekte, čeprav je vedel, da je to njegova dolžnost.
VDSS sodba Pdp 703/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da očitek županu glede nezakonitega postopka imenovanja direktorja občinske uprave vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja.
I Ips 234/2009 — Vrhovno sodišče
-
Odgovornost župana za zlorabo položaja ni izključena zgolj zato, ker nadzorni odbor ni opravil nadzora ali ker je bil zaključni račun občine formalno sprejet.
Sodba I Ips 113/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zakonitost policijskega ukrepa, pri čemer je ugotovilo, da podrtje motorista z motorja zaradi neupoštevanja policijskega ukaza ni nujno zakonito ravnanje v skladu s pravili o policijskih pooblastilih.
VSL sklep I Kp 40/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za pregon sodnikov zaradi zavrnitve zahteve za preiskavo zavrnjena, ker obtožni predlog ni vseboval konkretnih navedb o motiviranem naklepu sodnikov za povzročitev škode.
VSL sklep I Kp 1713/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ · 261. člen -
V obravnavanem primeru je bila obsojencu očitana pridobitev premoženjske koristi obrtni zadrugi, kar ne zadostuje za kvalificirano obliko kaznivega dejanja, ki zahteva pridobitev koristi storilcu samemu.
Sodba I Ips 119/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da tajnik Sveta krajevne skupnosti pri nadzoru izkopa gradbene jame ni imel uradnih pristojnosti, zato ni imel statusa uradne osebe.
VSL sklep I Kp 863/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo uvedbo preiskave, ker oškodovanci kot tožilci niso konkretizirali, v čem naj bi bila škoda zaradi prenosa sedeža podjetja v sodnem registru.
VSL sklep Kp 1090/93 — Višje sodišče v Ljubljani