zloraba zaupanja
Sentenca
Kaznivo dejanje zlorabe zaupanja stori tisti, ki zastopa premoženjske koristi druge osebe ali oskrbuje njeno premoženje, pa pri tem ne izpolni svoje dolžnosti ali zlorabi dano pooblastilo z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi zase ali za drugega oziroma z namenom oškodovanja zastopane osebe (220. člen KZ). Kvalificirana oblika kaznivega dejanja je podana, kadar dejanje stori oseba s posebnim položajem, kot je odvetnik ali skrbnik, ki zlorabi zaupanje, dano v okviru opravljanja njegovega poklica.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je pooblastilo prenehalo s smrtjo pooblastiteljice, zato obsojenka po tem trenutku ni mogla več zlorabiti pooblastila pri razpolaganju s sredstvi na računu pokojne.
VSRS Sodba I Ips 56551/2010-269 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru so bili zakonski znaki zlorabe zaupanja podani, ker je odvetnik na podlagi pooblastila prejel sredstva, namenjena oškodovancu, jih zadržal na svojem računu in oškodovanca o tem ni obvestil.
Sodba I Ips 164/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zloraba zaupanja podana, ko je skrbnik brez soglasja centra za socialno delo prodal nepremičnino varovanca za poplačilo lastnih dolgov.
Sodba I Ips 361/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zloraba zaupanja podana, ker odvetnik po prejemu sredstev na svoj žiro račun ni izpolnil dolžnosti izročitve teh sredstev oškodovancema.
Sodba I Ips 349/2004 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bilo protipravno razpolaganje s premoženjem kluba in zadržanje določenega zneska ocenjeno kot izpolnitev vseh zakonskih znakov navedenega kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 21/98 — Vrhovno sodišče