zmota kot razlog za izpodbojnost pogodbe
Sentenca
Zmota je pravno upoštevana le, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu štejejo za odločilne. Kasnejše spoznanje stranke o možnih ugodnejših pravnih posledicah, ki bi izvirale iz drugačnega ravnanja ali opustitve določenih dejanj, ne predstavlja pravno upoštevane napake volje oziroma zmote, ki bi utemeljevala razveljavitev pogodbe (61. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Tožnik ni mogel izpodbijati poravnave, ker pri podpisu ni ravnal s potrebno skrbnostjo, kar izključuje sklicevanje na zmoto in posledično prevaro.
VSC sodba Cp 1083/2005 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo, ali zazidljivost parcele predstavlja bistveno lastnost, glede katere je bila kupka v zmoti ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe.
VSL sklep I Cp 1563/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnikovo spoznanje, da bi z nespoštovanjem prenehanja delovnega razmerja morda dosegel legalizacijo svojega položaja, ne predstavlja zmote pri sklenitvi najemne pogodbe.
Sodba II Ips 602/95 — Vrhovno sodišče