zmota v nagibu pri oporoki
Sentenca
Zmota v nagibu je podana, kadar je oporočitelj oporočno razpolagal s premoženjem zaradi določenega nagiba, ki pa se ni uresničil, pri čemer bi oporočitelj v nasprotnem primeru oporoko sestavil drugače ali je sploh ne bi napravil. Za razveljavitev oporoke iz tega razloga zadostuje, da je bila podana zmota glede odločilnega nagiba, tudi če so obstajali drugi nagibi. Sodišče mora v vsakem primeru zanesljivo ugotoviti, ali je bil zmotni nagib dejansko odločilen za oporočiteljevo voljo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da subjektivni razlogi glede oporočiteljeve volje niso vnaprej izvzeti iz sodne presoje, če je zmota v nagibu bistveno vplivala na vsebino oporoke.
VSM Sklep I Cp 464/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je tožnik trdil, da je bila oporoka posledica zmotnega prepričanja zapustnice, da tožnik z njo ne želi imeti stikov, čeprav je te stike dejansko preprečevala toženka.
VSRS Sklep II Ips 4/2020 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je uveljavljala neveljavnost oporoke zaradi zapustnikove zmote v nagibu, ker naj bi bil zapustnik zmotno prepričan, da je tožnica kriva za očetov samomor.
Sodba II Ips 675/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zmota glede datuma smrti oporočitelja ne more predstavljati pravno upoštevne zmote v nagibu, ki bi povzročila neveljavnost oporoke.
VSL sodba I Cp 803/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je neuresničitev pričakovane dosmrtne oskrbe s strani dedičev predstavljala odločilno zmoto v nagibu za oporočno razpolaganje.
VSC sodba in sklep Cp 781/95 — Višje sodišče v Celju