zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Sentenca
Zmotna ugotovitev dejanskega stanja je pritožbeni razlog, ki je podan, če sodišče prve stopnje odločilno dejstvo napačno ugotovi ali ga sploh ne ugotovi (340. člen ZPP). Za uspešno uveljavljanje tega razloga pritožnik ne sme le navesti dejstva, ki naj bi bilo zmotno ugotovljeno, temveč mora v pritožbi tudi konkretizirano obrazložiti, v čem je ugotovitev sodišča zmotna in zakaj je do nje prišlo. Pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost ugotovitev le v mejah tistih dejstev, ki so bila v pritožbi ustrezno izpodbijana.
Iz posameznih sodb
-
Pritožnica je neuspešno uveljavljala bistvene kršitve postopka, saj je v bistvu le ponavljala svojo izpovedbo in izpovedbe prič, s čimer je zgolj grajala dokazno oceno sodišča.
VSM sodba II Kp 45143/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je obramba z zahtevo za varstvo zakonitosti poskušala izpodbijati dokazno oceno sodišča, kar je sodišče opredelilo kot nedovoljeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodba I Ips 56017/2010-82 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo razliko med zmotno ugotovitvijo dejanskega stanja in kršitvijo kazenskega zakona pri presoji, ali dejanje izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 104/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker je obdolžencu pripisalo direktni naklep za ponarejanje listin, hkrati pa v obrazložitvi navedlo, da pri pregledu listin ni bil dovolj skrben, kar izključuje direktni naklep.
VSC sklep Kp 205/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno ocenilo namen posesti mamil, saj ni upoštevalo količine zaseženih substanc in mnenja izvedenke toksikologinje, ki je kazalo na namen nadaljnje prodaje in ne zgolj lastne uporabe.
VSC sklep Kp 99/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je spremenilo sodbo in oprostilo obtoženca, ker je na podlagi drugačne presoje oškodovančeve izpovedbe ugotovilo, da pri kaznivem dejanju ropa ni sodeloval.
VSL sodba I Kp 1400/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo ravnanje obtožencev, ker izpovedbe oškodovanke ni povezalo z drugimi okoliščinami, kot sta uporaba sile in vsebina izrečenih besed, temveč je dokaze presojalo izolirano.
VSL sklep I Kp 359/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ustavilo izvršbo zaradi napačne ugotovitve, da upnik ni sporočil pravilnega žiro računa dolžnika, čeprav je bilo iz spisovnega gradiva razvidno, da je upnik posredoval ustrezne podatke.
VSL sklep II Cpg 1249/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je napačno ravnalo, ko je namesto lastne dokazne ocene zgolj povzelo oceno dogodka, ki jo je podala priča.
VSL sklep Kp 1192/93 — Višje sodišče v Ljubljani