zmotna uporaba materialnega prava
Sentenca
Zmotna uporaba materialnega prava je podana, kadar sodišče pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka ne upošteva celotne vsebine pogodbenega razmerja, vključno z določili, ki strankam podeljujejo upravičenja, ali če zaradi napačnega pravnega izhodišča ne obravnava vseh pravno relevantnih dejstev. Takšna opustitev vodi do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar narekuje razveljavitev sodb in vrnitev zadeve v novo sojenje (395. člen ZPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da uporaba GZ namesto ZGO-1 v inšpekcijskem postopku ne predstavlja zmotne uporabe prava, saj oba zakona za nelegalno gradnjo predvidevata enak inšpekcijski ukrep.
UPRS Sodba I U 213/2022-14 — Upravno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo zmotno uporabo prava, ker je bila za izvozno nadomestilo kisle smetane uporabljena uredba, ki se nanaša le na specifične mlečne izdelke (oznaki KN 0405 in KN 0406).
Sodba X Ips 597/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je nepravilno uporabilo materialno pravo, ker je pri obračunu odvoza odpadkov kot merilo uporabilo začasni preračunski količnik, čeprav je veljavni Odlok kot merilo določal volumen posode.
VSK sodba I Cp 830/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da napaka v logičnem sklepanju pri uporabi materialnega prava predstavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.
Sodba III Ips 109/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je višino članarine GZS presojalo na podlagi sklepov skupščine GZS, namesto da bi preverilo skladnost z določbami zakona, ki bi moral določiti kriterije za njeno višino.
VSL sodba in sklep I Cpg 875/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je spremenilo sodbo prve stopnje, ker je ta svojo presojo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oprla na odlok, ki ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo.
Sodba I Up 1034/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da napačen obračun zamudnih obresti ob nespornih osnovnih podatkih predstavlja zmotno uporabo materialnega prava, kar omogoča pritožbenemu sodišču neposredno spremembo sodbe.
VSK sodba I Cpg 40/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče druge stopnje je kršilo materialno pravo, ker se ni opredelilo do 39. člena Splošne kolektivne pogodbe za negospodarstvo.
Sklep VIII Ips 54/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zmotno štelo, da so za odločitev odločilna le določila o obveznostih, ne pa tudi pogodbena določila, ki stranki dajejo upravičenja, kar je privedlo do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sklep II Ips 75/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno uporabilo materialno pravo, ker pri presoji disciplinske odgovornosti ni upoštevalo določb splošnega akta, veljavnega v času storitve kršitve delovne obveznosti.
Sklep VIII Ips 129/95 — Vrhovno sodišče