zunajzakonska skupnost v socialnem pravu
Sentenca
Zunajzakonska skupnost se domneva, če med osebama obstaja življenjska skupnost, ki traja dalj časa, in niso podani razlogi za neveljavnost zakonske zveze. Zakonska domneva o njenem obstoju nastopi že ob rojstvu ali posvojitvi skupnega otroka, ne glede na trajanje skupnosti (četrti odstavek 10. člena ZUPJS). Oseba lahko to domnevo izpodbije z dokazovanjem, da dejansko ne živi v zunajzakonski skupnosti, pri čemer se presoja odsotnost ekonomske skupnosti, skupnega prebivališča ter čustvene in intimne povezanosti (peti odstavek 10. člena ZUPJS).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri odločanju o varstvenem dodatku štelo, da skupno bivanje in medsebojna pomoč na istem naslovu z bivšim zakoncem izkazujeta obstoj zunajzakonske skupnosti, kar vpliva na seštevek dohodkov pri cenzusu za pridobitev pravice.
VDSS Sodba Psp 58/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila domneva o zunajzakonski skupnosti izpodbita, ker partnerja nista živela na istem naslovu, nista imela ekonomske skupnosti ter med njima ni bilo čustvene in intimne povezanosti, kljub dejstvu, da sta imela skupne otroke.
VDSS sodba Psp 555/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru štelo, da obstoj skupnega otroka utemeljuje domnevo zunajzakonske skupnosti, tožnica pa te domneve ni uspela izpodbiti.
VDSS sodba Psp 642/2015 — Višje delovno in socialno sodišče