TFL Glasnik - številka 1, leto 2023, 10. 01. 2023
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
KOLUMNA
Zlata Tavčar
Kult nepodjetništva, nedela, neodgovornosti in neštevilk
TEMA TEDNA
Maruša T. Veber
Pravno urejanje avtonomnih oborožitvenih sistemov ter vloga umetne inteligence pri naslavljanju humanitarnih izzivov
V mednarodni skupnosti že od leta 2014 potekajo pogovori glede pravne ureditve avtonomnih oborožitvenih sistemov, [1] v zadnjih letih pa so vse bolj v ospredju tudi uporaba umetne inteligence pri naslavljanju humanitarnih izzivov ter pravna vprašanja, ki jih ta odpira. [2] Novembra lani, pred začetkom mednarodnega študentskega tekmovanja All-European International Humanitarian and Refugee Law Moot Court Compettition , je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom The Use of Artificial Intelligence in Practice: International Humanitarian and International Refugee Law Perspectives, pod vodstvom prof. dr. Vasilke Sancin (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani), vabljena strokovnjaka pa sta bila prof. dr. Yuval Shany (Hebrew University iz Jeruzalema) in Rebeca Moreno Jimenez (UNHCR Innovation Service).
ČLANKI
doc. dr. Luigi Varanelli
Simulacija pogodbe kot sredstvo storitve gospodarskih kaznivih dejanj
Za prikaz teh razmerij sem si izbral simulacijo pogodbe, saj sem v dolgoletni odvetniški praksi ugotovil, da se ravno s t. i. navidezno ali fiktivno pogodbo, ki jo očitno že laiki dobro obvladajo, dosežejo prepovedani pravno-ekonomski cilji. Poznavanje mehanizmov simulacije in njenih mnogoterih vidikov je bistvenega pomena pri ugotavljanju kriminalnih ravnanj.
ČLANKI
Primož Govekar
Varstvo osebnih podatkov v revizijskih postopkih
V tem članku poskušamo povzeti osnovne vidike varstva osebnih podatkov, predstaviti zahteve evropske in slovenske zakonodaje ter nekatere pasti varstva osebnih podatkov, na katere mora biti revizor pozoren tako z vidika zagotavljanja skladnosti v revizijskih postopkih pri svojem delu kakor tudi z vidika preverjanja in potrjevanja skladnosti strank. V prvem, nekoliko bolj teoretičnem delu članka so predstavljene osnove obdelave osebnih podatkov z opredelitvami in pravnimi podlagami, ki so najpogosteje nerazumljene pri zagotavljanju skladne obdelave osebnih podatkov. Najprej sta opredeljena in pojasnjena términa osebni podatki in obdelava. Nato pojasnimo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in pravne podlage za obdelavo. Sklenemo z evidenco dejavnosti obdelave, odnosi med upravljavci in obdelovalci ter prenosom v tretje države. V drugem delu so pojasnjene praktične implikacije in izzivi, ki jih pogosto zaznamo pri revizijah predvsem informacijskih sistemov. Ključna je razlika med psevdonimizacijo in anonimizacijo na področju brisanja, ki po naših izkušnjah predstavlja največkrat zaznano neskladnost. S pregledom pogodbenih obdelovalcev nato pristopimo še k drugemu področju, ki je po odločitvi Sodišča (EU) leta 2020 v zadevi C-311/18 postalo tvegano predvsem zaradi izvoza osebnih podatkov, to so oblačne storitve.
ČLANKI
Jaka Tomšič in Darinka Kamenšek
Ali bi se nakup nogometnega igralca moral pripoznati v bilanci stanja?
V nogometnih klubih se pojavljajo specifični poslovni dogodki, kot je nap. nakup nogometnega igralca. Nogometni klubi so pravno organizirani kot društvo in zato morajo voditi poslovne knjige o svojem finančnem in materialnem poslovanju v skladu s SRS 33. SRS 33 napotuje na uporabo SRS od 1 do 17 ter 20 do 23. V skladu z SRS 2 bi morali nogometni klubi nakup igralca pripoznati kot pravico do registracije igralca, saj zadosti vsem značilnostim neopredmetenega sredstva.