TFL Glasnik - številka 11, leto 2021, 30. 03. 2021
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Zlata Tavčar
Igor Marentič: Imeti moraš deset idej, da boš dve uresničil
Iz gospodarstva sem prišel v politiko popolnoma neuk. Zvezane roke imaš bodisi za nagrajevanje in bodisi za kaznovanje. Na občini me je najbolj presenetilo, da lahko za sodelavce rečem, da so garali – so ljudje, ki delajo deset ali enajst ur. Tudi delo s strankami ni preprosto in lahko. Res spoštujem svojo ekipo. Nikogar nisem odpustil, saj je 99 odstotkov ljudi odličnih.
TEMA TEDNA
Tanja Kaltnekar
Napaka Fursa in kapitalski dobiček
Dokapitalizacija iz sredstev družbe nima davčnih učinkov, ker se ne šteje za novo pridobitev. Davčni organ je v primeru odmere davka od kapitalskega dobička zaradi odsvojitve deleža v družbi, kjer je nastopilo tudi povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe, to dokapitalizacijo obravnaval kot nov kapitalski vložek za namene obdavčitve zavezanca. Upravno sodišče je jeseni 2020 v sodbi številka I U 1959/2019-9 zelo jasno zapisalo, da je tako delovanje davčnega organa napačno in da nima podlage v materialnem predpisu. Z dokapitalizacijo družbenik ne pridobi nobenega novega vložka in posledično tudi od odsvojitve ne more priti do obdavčitve tega vložka.
ČLANKI
Iva Ramuš Cvetkovič
Komercializacija vesolja: (navidezna) neskončnost?
V zadnjih desetletjih smo bili priča znatnemu povečanju teženj po komercializaciji vesolja. Številna odkritja so pokazala, da je vesolje bogato z različnimi rudninami in plini, ki imajo visoko komercialno vrednost. Prav zato je vprašanje dopustnega obsega komercializacije vesolja tako pomembno, saj je od odgovora nanj odvisna usoda številnih nadaljnjih vesoljskih aktivnosti. Se te lahko nenadzorovano izvajajo v neskončnost, pri čemer niti »nebo ni več meja«?
ČLANKI
Bojan Tičar in Jona Koren Fric
Dosedanja revizijska praksa Računskega sodišča RS pri nadzoru policije
Računsko sodišče je neodvisen državni organ v Republiki Sloveniji, ki nadzira porabo javnega denarja. Računsko sodišče kontrolira vse institucije, ki prejemajo javna sredstva, s tem tudi Policijo. Ureditev Računskega sodišča določa Zakon o računskem sodišču [ZRacS-1], 20013. Aktov, s katerimi izvršuje svojo revizijsko pristojnost, ni dopustno izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi. Samostojnost Računskega sodišča pomeni, da noben javni organ ali drugi subjekti ne morejo sodišču nalagati obveznosti do dela ali mu dajati navodil za izvajanje dela, niti naročati kakšno revizijo naj sodišče izvede, niti subjekta revidiranja, razen zakonsko določenih revizij. V prispevku smo razdelali pooblastila in procesna pravila ureditve Računskega sodišča pri izvajanju teh neodvisnih revizij. V dosedanji praksi Računskega sodišča je le-to izvedlo osemnajst pregledov smotrnosti in pravilnosti poslovanja ministrstva in organov v okviru Mnistrstva za notranje zadeve. Tri revizije se nanašajo na Policijo.
ČLANKI
Iz prakse za prakso
Ocenjevanje vrednosti poslovnih nepremičnin med pandemijo Covida-19 v letu 2020
V kovidni krizi se v ocenjevalski praksi postavljajo vprašanja, kako ta kriza vpliva na postopke ocenjevanja vrednosti poslovnih nepremičnin ter kateri načini in metode ocenjevanja vrednosti so v takih razmerah primernejši. Vprašanja je obravnaval Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in sprejel naslednjo strokovno razlago.