Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
mag. Anka Kenda Oražem in Iris Pensa
Mediacija, odvetništvo in odvetniki
Avtorici sva odvetnici in svoje delo opravljava z veseljem, zavzeto in odgovorno. Obe sva tudi aktivni mediatorki in opažava, da kolegi odvetniki pri svojem delu mediacije oziroma njenih prednosti še vedno ne uporabljajo v tolikšni meri, kot bi jih dejansko lahko. Zato sva se odločili podati nekaj svojih razmišljanj, pa tudi napotkov, s katerimi si želiva koga od kolegov k temu dodatno spodbuditi, predvsem pa opozoriti tudi na možnost izvedbe mediacij pri Mediacijskem centru, ki deluje v okviru Odvetniške akademije OZS, ter na prednosti, ki jih taka mediacija prinaša v primerjavi s sodišču pridruženo mediacijo.
TEMA TEDNA
Neva Čokert Dekleva
Najpomembnejše novosti novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D)
Novela Zakona o delovnih razmerjih (ZDR‑1D),1 s katero se je v slovensko zakonodajo preneslo zahteve Direktive (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji in Direktive (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU, je začela veljati 16. novembra 2023. V članku pišem o najpomembnejših novostih novele ZDR‑1D, na katere moramo odvetniki biti pozorni pri svetovanju svojim strankam.
ČLANKI
dr. Primož Gorkič
Procesne in vsebinske zagate varstva pravice do zasebnosti v kazenskih postopkih (ob odločbah Ustavnega sodišča RS št. U-I-144/19)
Ustavno sodišče je v zadevi U-I-144/19 s tremi delnimi odločbami presojalo ustavnost določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki so urejale oziroma še urejajo posege v pravico do zasebnosti. Med temi posebej izstopata odločbi z dne 1. decembra 2022 in 6. julija 2023, ki se nanašata na ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov. S prvo odločbo z dne 1. decembra 2022 je Ustavno sodišče presojalo ustavnost ureditve določb, na podlagi katerih je (bilo) mogoče uporabiti t. i. IMSI-lovilec, z drugo z dne 6. julija 2023 pa ustavnost določb, ki so urejale prikrito pridobivanje prometnih, lokacijskih, naročniških in poslovnih zaupnih podatkov na podlagi 149.b, 149.c, 149.č in 156. člena ZKP.
ČLANKI
Dr. Barbara Mörec
Računovodska obravnava izdelave lastne poslovne računalniške aplikacije
Čedalje več organizacij pri svojem delovanju uporablja poslovne računalniške aplikacije, ki so jih izdelale same. A čeprav so te pogosto ključne za uspešnost njihovega poslovanja, jih organizacije praviloma ne pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, če pa jih, je njihova vrednost pogosto zanemarljiva. Razlog se skriva v strogih računovodskih pravilih za pripoznavanje in merjenje neopredmetenih sredstev, ki jih organizacija izdela sama, tako da jih v praksi pri izdelavi lastne poslovne računalniške aplikacije le redkokatera organizacija zmore izpolniti. V prispevku z opisom tipičnih okoliščin in različnih možnih postopkov izdelave računalniške aplikacije utemeljujemo, zakaj organizacija te pogoje težko izpolni, ne glede na to, ali računovodi po SRS-jih ali po MSRP-jih, ter podamo napotke tako za prvo pripoznanje kot tudi kasnejše merjenje usredstvenih lastnih poslovnih računalniških aplikacij.
ČLANKI
Zvjezdana Simić
Kakšno obremenitev pomeni zaščita žvižgačev za subjekte v javnem in zasebnem sektorju?
Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) oziroma »žvižgačev«, ki bo v slovenski pravni red prenesel Direktivo o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (Direktiva 2019/1937), bo kmalu več zavezancem naložil podobne izzive, ki smo jim že od leta 2018 priča pri varstvu osebnih podatkov. Glede na to, da je predlog ZZPri novembra precej prepričljivo prestal splošno razpravo (tj. prvo javno branje zakona) na plenarni seji Državnega zbora, avtorica v predstavi, kaj se nam obeta ob uveljavitvi tega zakona – če ne bo ločene tretje obravnave in veta Državnega sveta, bo to že v prvi polovici februarja 2023. Poudarek prispevka je na zavezanih subjektih in njihovi nalogi vzpostaviti poti za notranjo prijavo že v 90 dneh od uveljavitve zakona.