Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Toni Perić
Združevanje gradbenega in prostorskega načrtovanja
Predpisi, ki zasipajo upravne enote tako kot zahteve za izdajo gradbenih dovoljenj, so posebna zgodba. »Da ne govorimo o sistemskih spremembah. Kdo prostorsko načrtuje in kdo izdaja gradbena dovoljenja? Zraven se ukvarjaš z določbami po stvarnopravnem zakoniku, ki govori, kaj je, če nisi izključni lastnik in imaš solastnike.
TEMA TEDNA
dr. Rok Čeferin
Pomen odvetništva za varstvo človekovih pravic in svoboščin
Za ustavnega sodnika sem bil izvoljen leta 2019, torej pred dobrimi petimi leti, pred tem pa sem skoraj 30 let opravljal odvetniški poklic. V svoji sorazmerno novi vlogi sodnika lahko z drugega zornega kota kot prej spremljam delo odvetnic in odvetnikov ter razumem, kako pomembno vlogo imajo pri varovanju človekovih pravic.
ČLANKI
dr. Viktorija Žnidaršič Skubic
Pravna ureditev nujnega dedovanja – novejši trendi
Nujno dedovanje je, kot poseben institut dednega prava, ki omejuje posameznikovo svobodo razpolaganja s premoženjem za primer smrti, deloma pa tudi njegova neodplačna razpolaganja za časa življenja, od nekdaj zanimiv predmet proučevanja. Pripravljalci vseh velikih evropskih civilnopravnih kodifikacij so si zastavljali vprašanje, kako na kar najbolj primeren način urediti posebno obliko zakonitega dedovanja, da bo ustrezno uravnotežila legitimne interese različnih deležnikov. Na eni strani tehtnice je zapustnikova svoboda testiranja, na drugi strani pa pravica zapustnikovih svojcev do dedovanja in s tem upoštevanja načela solidarnosti v družini tudi v času po zapustnikovi smrti.
ČLANKI
Nena Cvetkovska, Simon Podvinski
Mednarodni standard revidiranja 600 (prenovljen) – Posebne presoje – Revizije računovodskih izkazov skupin (vključno z delom revizorjev sestavnih delov): ključne spremembe in njihov vpliv
Mednarodni standard revidiranja 600 (prenovljen) prinaša pomembne spremembe v revizijah računovodskih izkazov skupin, ki so začele veljati po 15. decembru 2023. Povečuje odgovornost revizorjev skupine za usklajevanje dela revizorjev sestavnih delov, kar zahteva učinkovito nadziranje podatkov in razvoj strategij za analizo tveganj. MSR 600 (prenovljen) poudarja izboljšanje kakovosti revizij in povečanje zaupanja v računovodsko poročanje. Ključni elementi vključujejo sistematično določanje obsega revizije, jasno načrtovanje postopkov in dvosmerno komunikacijo med revizorji. Revizorji se morajo prilagoditi novim zahtevam in posodobiti svoje prakse, da bi učinkovito obvladovali kompleksnost in tveganja, povezana z več pravnimi entitetami. Mednarodni standard revidiranja 600 (prenovljen) je bil razvit za izboljšanje kakovosti revizij računovodskih izkazov skupin, ki vključujejo več pravnih entitet ali lokacij poslovanja. Standard velja za obdobja po 15. decembru 2023 (obdobja, končana 31. 12. 2024) in prinaša pomembne spremembe v pristopu k revizijam, ki so zasnovane za obvladovanje kompleksnosti in tveganj, povezanih z revizijami skupin. MSR 600 (prenovljen) se osredotoča na odgovornosti revizorjev skupine, ki morajo učinkovito nadzorovati vire podatkov, zagotoviti ustrezno dokumentacijo in razviti strategije za analizo tveganj. V članku podrobno obravnavamo ključne spremembe, ki jih prinaša MSR 600 (prenovljen), in njihov vpliv na revizijsko prakso.
ČLANKI
Katja Štemberger Brizani
Dobrobit živali v postopkih javnega naročanja
Članek obravnava pravne možnosti in izzive pri vključevanju dobrobiti živali v postopke javnega naročanja kot del trajnostnega razvoja. Avtorica analizira slovensko zakonodajo, zlasti Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ter veljavne pravne okvire EU, ki dobrobit živali opredeljujejo kot pomemben okoljski vidik. Dobrobit živali je pravni standard, ki ga je mogoče vključiti v javna naročila skozi tehnične specifikacije, razloge za izključitev, pogoje za sodelovanje, merila za izbiro ponudb in pogodbena določila. Vendar se zaradi pomanjkanja jasnejše zakonodaje in smernic, strokovne usposobljenosti naročnikov in ponudnikov ter stroškovnih vidikov tako naročanje v praksi še ni široko uveljavilo. Avtorica zato predlaga nekatere ukrepe, ki lahko spodbudijo širše upoštevanje dobrobiti živali tudi v postopkih javnega naročanja.