TFL Glasnik - številka 27, leto 2023, 10. 10. 2023

IZBRANO

mag. Rosana Lemut Strle

Sprememba razumevanja osebnega podatka

Četudi se presoja v obravnavani zadevi opira na Uredbo 2018/1725, in ne neposredno na Uredbo 2016/679, je zaradi enotne definicije »osebnega podatka« v obeh predpisih predmetna sodba zanimiva tudi izven kroga upravljalcev, ki jih uvrščamo med t. i. institucije, organe, urade in agencije Evropske unije (ki pri obdelavi osebnih podatkov sledijo določbam Uredbe 2018/1725).

TEMA TEDNA

Veronika Bratož

Nesorazmerno razdelitev dobička bi morali spremljati tudi davčni premisleki

ČLANKI

Maša Tomažič

Kraje Facebook strani podjetij so vse pogostejše – kako ukrepati, če se zgodi tudi vam?

V današnjem globalno povezanem svetu velikokrat naletimo na obvestila o različnih kibernetskih napadih in vdorih. Nič drugače ni v svetu socialnih omrežij, kjer so vdori v Facebook in Instagram profile uporabnikov ter kraje Facebook strani podjetij vse pogostejše.

ČLANKI

Jaka Kosmač

Novosti v EU-ju na področju kibernetske varnosti: od NIS 2 do kibernetske solidarnosti

Direktiva NIS je bila prvi akt, ki je področje kibernetske varnosti urejal na ravni EU-ja. Šest let kasneje je bila sprejeta nova direktiva – NIS 2, s katero želi EU dodatno izboljšati kibernetsko odpornost in odzivnost javnega in zasebnega sektorja ter Unije kot celote. Z direktivo NIS 2 je tudi uradno vzpostavljena Evropska organizacijska mreža za povezovanje v kibernetski krizi (EU-CyCLONe),ki podpira usklajeno upravljanje velikih kibernetskih incidentov. Direktiva razširja seznam zavezancev, deli jih na bistvene in pomembne subjekte, ki bodo dolžni v 24 urah poročati o varnostnih incidentih ter v enem mesecu o incidentu in vzroku ter vpeljanih in načrtovanih ukrepih za odpravljanje tveganj. Podobno kot Splošna uredba o varstvu podatkov – GDPR tudi direktiva NIS 2 predvideva visoke globe za kršitev določil. Poleg direktive NIS 2 sta bili decembra 2022 na sektorskem področju sprejeti še Direktiva o odpornosti kritičnih subjektov (direktiva CER) in Uredba o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor. Aktivnosti EU-ja na področju zagotavljanja varnega in odpornega kibernetskega prostora se nadaljujejo tudi v letu 2023. Evropska komisija je aprila sprejela predlog Akta EU o kibernetski solidarnosti, da bi se okrepila zmogljivost v EU-ju za odkrivanje pomembnih in obsežnih kibernetskih groženj in napadov ter odzivanje nanje.

ČLANKI

Jan Krajnik

Informiranje potrošnikov o trajnostnosti proizvodov: predpisana obveznost ali oglaševalska strategija podjetja?

Trajnostni razvoj je danes aktualna družbena in pravna tema, dotika pa se mnogo pravnih panog, vključno s civilnim, zlasti pa potrošniškim pravom. Z enim od presečnih mest se ukvarja tudi ta prispevek, in sicer z vprašanjem informiranja potrošnikov o trajnostnosti proizvodov. Z vidika podjetja, ki proizvod prodaja, je takšno informiranje lahko kategorizirano bodisi kot obvezno (v smislu predpogodbenih dolžnosti informiranja) bodisi kot prostovoljno (v smislu oglaševanja). V prvem sklopu prispevek obravnava vprašanje, ali predpogodbene dolžnosti informiranja o trajnostnosti proizvodov že obstajajo v slovenskem pravnem redu, kakšni so primerjalnopravni trendi in kakšne so aktivnosti Evropske unije na tem področju. V drugem sklopu je pozornost namenjena t. i. zelenemu oglaševanju, v okviru tega pa zlasti vprašanjem, kakšne morajo biti informacije, ki jih podjetje posreduje potrošnikom (še posebej pa vprašanju zelenega zavajanja), in na kakšen način lahko oglašuje (na primer problematiki okoljskih znakov). Na koncu prispevek obravnava tudi možne civilnopravne posledice, če podjetje potrošnikom (bodisi v okviru predpogodbenih dolžnosti informiranja bodisi oglaševanja trajnostnosti) posreduje neresnične ali zavajajoče informacije. Pri tem se osredotoča tako na pravna sredstva, ki so na voljo potrošnikom (na primer zmota, prevara, jamčevanje za stvarne napake), kot na pravna sredstva, ki jih imajo konkurenti podjetja (v okviru prava nelojalne konkurence).