Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Toni Perić
3. Konferenca o delovnem pravu presegla pričakovanja
Delovno pravo je najkompleksnejše področje v pravu, saj zadeva tako delodajalce kot zaposlene.
TEMA TEDNA
Emina Kajtazović
Davčna obravnava izplačila poslovne uspešnosti – kaj gre lahko narobe?
Poslovna uspešnost je pravica, vnaprej opredeljena na način, da jo lahko zaposleni pravno uveljavi ali pa preveri pravilnost njene izpolnitve.
ČLANKI
Kristina Čufar
Pravne ovire za raziskovalce novih metod zdravljenja razpoloženjskih motenj v Sloveniji
Pojavnost razpoloženjskih motenj, npr. depresije, je v razvitem svetu vse večja, v Sloveniji pa celo nad povprečjem držav članic EU.
ČLANKI
Iz prakse za prakso
Doseganje skladnosti pri izvajanju nekaterih določb iz novih Globalnih standardov notranjega revidiranja
Iz prakse za prakso (PR-NR 4-3/24) Odbor preizkušenih notranjih revizorjev pri Slovenskem inštitutu za revizijo je obravnaval problematiko izvajanja nekaterih določb iz novih Globalnih standardov notranjega revidiranja. O prihodnjem zagotavljanju (doseganju) skladnosti na področju etike in strokovnosti (drugem področju standardov), in sicer glede potrditev notranjih revizorjev (npr. potrditev njihove nepristranskosti), je pripravil strokovno razlago.
ČLANKI
Andrej Brezavšček
Odgovorno upravljanje virov v javnem sektorju
Članek obravnava dva primera upravljanja virov v javnem sektorju in razkriva razlike v njihovi učinkovitosti ter koristnosti za družbo. Prvi primer se nanaša na odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki potrjuje status zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo na dan uveljavitve zakona. Avtor, pravnik, izraža dvom v smiselnost takih odločb, saj status zavarovanca izhaja neposredno iz zakona in ni potrebe po dodatni administrativni potrditvi. Drugi primer se nanaša na delo inšpekcije za okolje, ki je izvedla nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Ta sistem zasleduje javni interes, saj proizvajalci prevzemajo odgovornost za svoje proizvode tudi po koncu njihovega življenjskega cikla, prispevajoč k recikliranju in zmanjšanju negativnega vpliva na okolje. Avtor članka kritizira prvi primer zaradi njegove nepotrebne administrativne obremenitve, ki ne pripomore k javnemu interesu in poudarja potrebo po smotrni uporabi omejenih virov v javnem sektorju. Nasprotno, primer proizvajalčeve razširjene odgovornosti nadzorov prikazuje, kako lahko javni sektor učinkovito prispeva k doseganju javnega interesa, hkrati pa spodbuja proizvajalce k odgovornemu ravnanju z odpadki.