Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Toni Perić
3. Konferenca Plače v javnem sektorju: Javnih uslužbencev pod minimalno plačo ne bo več
To ni samo neka konferenca ali seminar, temveč stičišče vseh, ki se profesionalno ukvarjamo s plačnim sistemom v javnem sektorju.
TEMA TEDNA
Silva Koritnik Rakela
Zlato v računovodskih izkazih
Zlato ima že dolgo funkcijo ohranjevalca premoženja, tako za posameznike kot podjetja in seveda tudi druge institucije. V članku ne dajemo naložbenih priporočil – prikažemo zgolj računovodsko obravnavo, ki je lahko različna glede na namen rabe zlata. Na tem področju so bili SRS (2024) dopolnjeni, v okviru zbirke MSRP pa ni bilo nobenih sprememb. Ali se zbirki razlikujeta sedaj ali sta se razlikovali prej?
ČLANKI
Maša Tomažič Perko
Slovenska zakonodaja in njen vpliv na (digitalni marketing) slovenskih podjetij (1. del)
Slovenska zakonodaja sledi evropski zakonodaji, kar je posledica članstva Republike Slovenije v EU.
ČLANKI
Maša Tomažič Perko
ZDR-1 dopust definira kot pravico vsakega zaposlenega
Dopust po ZDR-1 je pravica vsakega zaposlenega in mu pripada s podpisom pogodbe o zaposlitvi skupaj z regresom.
ČLANKI
Maja Hmelak
Trendi v kibernetskem kriminalu v letih 2023 in 2024
V prispevku so povzeti ključni trendi v kibernetskem kriminalu, ki so v letu 2023 in prvi polovici leta 2024 predstavljali resno grožnjo podjetjem in drugim organizacijam. Spletne korporacije, ponudniki storitev informacijske varnosti, razvijalci protivirusne programske opreme, proizvajalci komunikacijske opreme ter različne državne in nadnacionalne institucije skrbno spremljajo in analizirajo dogajanje na tem področju. Prispevek temelji na njihovih javno dostopnih analizah in poročilih. Poleg najpogostejših trendov v kibernetskem kriminalu so predstavljeni še nekateri izstopajoči primeri napadov na podjetja in organizacije v omenjenem obdobju. Izsiljevalska programska oprema ostaja najpomembnejša grožnja še posebej za ranljive sektorje, kot so zdravstvene ustanove. Poleg tega organizacije vse pogosteje doživljajo napade na hibridna in oblačna okolja, kar še dodatno otežuje zaščito njihovih informacijskih sistemov. Prav tako pomembno vlogo pri organizaciji kibernetskih napadov imajo podporne storitve, ki kriminalcem olajšajo dostop do občutljivih podatkov in omogočajo izvajanje škodljivih aktivnosti tudi manj izkušenim napadalcem. V prispevku je poudarjeno, da bo imela umetna inteligenca v prihodnje ključno vlogo pri kibernetskih napadih, kar organizacijam nalaga okrepljene varnostne ukrepe in večjo pripravljenost za obrambo.