TFL Glasnik - številka 32, leto 2021, 23. 11. 2021
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Toni Perić
Le transparentnost in integriteta sta pravi preventivni zid pred goljufijami
Po 20 letih je Slovenija, ki je bila deset let najuspešnejša med 27 državami članicami Sveta Evrope glede preprečevanja pranja denarja oziroma delovanja urada, ob zadnjem monitoringu delovanja urada komajda prišla skozi. Razlogov je veliko.
TEMA TEDNA
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Drugi del)
Novela ZJN-3B med drugim prinaša tudi nekaj novosti, ki utegnejo prispevati k odpravi nepotrebnih formalizmov pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil in njihovemu lažjemu oddajanju.
ČLANKI
dr. Igor Areh
Problematika in dileme različnih izvedenskih mnenj v istem postopku
Sodni ocenjevalec osebnosti lahko s svojimi ugotovitvami bistveno vpliva na življenje ocenjevanih oseb. Zaradi teže odgovornosti mora delovati kot raziskovalec, ki uporablja znanstveno metodo, razmišlja objektivno znanstveno ter ugotovitve utemelji na zanesljivih orodjih in verodostojnih raziskovalnih podatkih. To so zakonitosti, ki bi jim izvedenci morali slediti, vendar v praksi pogosto ni tako.
ČLANKI
Iz prakse za prakso
Vloga revizijske komisije v postopku imenovanja vodje notranje revizije
Revizijska komisija je dolžna spremljati notranjo revizijo in s tem tudi imenovanje vodje notranje revizije. Nadzornemu svetu predlaga soglasje k imenovanju. Vlogo revizijske komisije v postopku imenovanja vodje notranje revizije je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih notranjih revizorjev in v tej zvezi zavzel naslednjo strokovno razlago.
ČLANKI
Leonardo Rok Lampret
Ali je pravo pripravljeno na pametno pogodbo?
Pametne pogodbe so v današnjem pravnem redu ena izmed pomembnejših novosti, ki so del tehnologije verižnih blokov. Zaradi samodejne izvršitve transakcij in zagotovljene visoke stopnje anonimnosti, se zanimanje za uporabo pametnih pogodb veča. Upoštevaje, da se zmeraj več pravnih razmerij poslužuje njihove uporabe, je potrebno pametne pogodbe ustrezno pravno urediti. V izogib pravnemu pluralizmu, je potrebno pregledati obstoječi slovenski pravni red ter se vprašati, ali trenutna pravna ureditev zadostuje, da lahko učinkovito in z visoko stopnjo pravne predvidljivosti uporabljamo pametne pogodbe v pravnem prometu. Pri tem je predvsem pomembno, da se lahko pogodbene stranke obrnejo na sodno instanco, ki jim zagotovi učinkovito zaščito pravnega položaja. Zaradi pomankanja sodne prakse, pa se pogodbene stranke v primeru spora obračajo na posebno obliko arbitraže, ki deluje na tehnologiji verižnih blokov.