TFL Glasnik - številka 34, leto 2020, 1. 12. 2020
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
KOLUMNA
Zlata Tavčar
Najuglednejši strokovnjaki o aktualnem dogajanju
Ko gre za stroko, znanost in poklic, dr. Andraž Teršek to in podobna tekmovanja doživlja predvsem kot prepoznavnost javnega dela, kot naklonjenost ljudi javnemu delu posameznika in kot odraz volje ljudi, da svojo naklonjenost izrazijo. Četudi te vrste izrazi naklonjenosti ne pogojujejo obsega in kakovosti posameznikovega dela, niti zanju niso bistveni ali odločilni, vendarle niso nepomembni. To sicer ni nekaj, ob čemer bi se odpirali šampanjci in vabili prijatelji na zabavo, je pa vsekakor prijetno. Še prijetneje je, če se to zgodi na posameznikovo presenečenje. A to ne spreminja ne življenja, ne dela, ne načel, ne poklicne in javne drže, ne dnevnega urnika, ne načrtov za prihodnost. Ta mora biti in ostati določena z načelnostjo, odločnostjo, s pogumom, z iskrenostjo, s poštenjem, prepričljivo etiko, z nedvomljivo moralo, s kakovostnim znanjem in z delavnostjo. S strokovno suverenostjo.
TEMA TEDNA
Dr. Stanko Čokelc
Kriza revizijske dejavnosti
Namen članka je prikazati znake in posledice krize revizijske dejavnosti v Sloveniji. Revizijske družbe vedno težje dosegajo cilje, pomembne za preživetje. To se odraža v nenehnem zniževanju cen revizijskih storitev, vse slabšem poslovnem izidu revizijskih družb in relativnem zniževanju plač zaposlenih v revizijskih družbah. Zaradi vse nižjih plač v revizijski dejavnosti postaja poklic pooblaščenega revizorja, ki bo tudi doživel preobrazbo in je danes eden najbolj reguliranih poklicev, za mlade povsem nezanimiv. Brez mladih strokovnjakov pa ne bo mogoče izvesti njene digitalne transformacije.
ČLANKI
Lora Briški
Kako se spreminja položaj oškodovanca?
Vloga oškodovanca kaznivega dejanja v sodobnem kazenskem postopku postaja vse pomembnejša. Če je še nekaj desetletij nazaj veljalo, da so žrtvi vrata v kazenskopravni sistem bolj kot ne zaprta, se v zadnjem obdobju tako v Sloveniji kot v tujini širijo njene možnosti, da se postopka (aktivno) udeležuje.
ČLANKI
Saša Oražem in Maja Bosnič
Mejne oblike delovnega časa in izbrani primeri iz sodne prakse SEU
V prispevku so predstavljeni nekateri pomanjkljivo urejeni vidiki delovnega časa, ki v poslovni praksi predvsem v zasebnem sektorju sprožajo veliko vprašanj. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč pojem delovnega časa ureja zelo splošno, kolektivne pogodbe pa večinoma te tematike ne naslavljajo.
ČLANKI
Jakob Ivanušič
Izračun premije za kapitalsko tveganje po historičnem in implicitnem pristopu: primer slovenskega trga delnic
Premija za kapitalsko tveganje je bistvenega pomena za sodobno finančno teorijo, saj predstavlja ključno komponento pri izračunu stroška kapitala. Obstaja več načinov izračuna omenjene premije. V tem članku so predstavljeni trije pogosti načini, in sicer izračun premije po historičnem pristopu, na podlagi anketiranja ter izračun implicitne premije za kapitalsko premijo. V nadaljevanju članka je ilustrativni izračun premije po historičnem ter tudi implicitnem pristopu na primeru slovenskega trga delnic. Namen članka je predstaviti izzive ter pomanjkljivosti, s katerimi se srečujemo pri izračunu premije, predvsem v kontekstu države s kratko zgodovino trgovanja z delnicami, kot so majhen vzorec kotirajočih družb, visok standardni odklon letnega donosa in omejen dostop do vseh podatkov, potrebnih za bolj nepristranski izračun premije.